Kot je znano, je ministrstvo za kulturo pred mesecem dni pesnici in pisateljici Svetlani Makarovič nakazalo denarni del Prešernove nagrade za življenjsko delo, ki se ji je umetnica leta 2000 iz znanih razlogov odrekla, letos pa je izrazila željo, da bi jo vendarle sprejela. Prejela je 8346 evrov; kot so pojasnili na ministrstvu, so znesek preračunali iz takratnih tolarjev v evre, pri čemer obresti niso prišteli.
Poslanska skupina NSi je zaradi tega prejšnji četrtek zahtevala sklic nujne seje komisije državnega zbora za nadzor javnih financ, ker naj bi obstajal »utemeljen sum, da je ministrstvo za kulturo brez pravne podlage izpolnilo denarno terjatev, ki ni več obstajala«, saj da se je Svetlana Makarovič leta 2000 Prešernovi nagradi odpovedala, njena izjava na podelitvi, da »nagrado v celoti zavrača«, pa je bila jasen izraz umetničine volje, da izpolnitve obveznosti denarne nagrade ne bo zahtevala. In zato naj bi bilo čisto mogoče, da je ministrica za kulturo Asta Vrečko z »neupravičenim izplačilom« javnih sredstev oškodovala proračun, pri tem zlorabila uradni položaj, pojavljali naj bi se tudi znaki »korupcijskih tveganj«.
Ministrica za kulturo je sklic seje označila kot neutemeljen; šlo naj bi za še enega v nizu napadov na njeno delo in hkrati na delo stranke Levica. »Denarni del nagrade Svetlani Makarovič je ministrstvo izplačalo v skladu z veljavnim sklepom upravnega odbora Prešernovega sklada iz leta 1999 in glede na javno izraženo voljo nagrajenke, da bo sprejela nagrado, ki ji je vsa ta leta pripadala,« je zatrdila Asta Vrečko. Ker omenjeni sklep ni bil nikoli spremenjen ali razveljavljen, je po njenem mnenju še zdaj veljaven in kot tak predstavlja pravno podlago za izpolnitev obveznosti.
Dolga pot do odločitve
Kljub temu so člani komisije (s štirimi glasovi za in tremi proti) prejšnji petek sprejeli vse štiri sklepe, ki jih je predlagala NSi: da naj izplačilo denarnega dela Prešernove nagrade preverita računsko sodišče in komisija za preprečevanje korupcije; da naj ministrstvo za kulturo »naredi vse, da se denar, izplačan Svetlani Makarovič, vrne v proračun«; in še, da naj ministrstvo za finance opravi nadzor nad porabo omenjenih sredstev.
Od stališča ministrice se je hkrati distanciral tudi upravni odbor Prešernovega sklada oziroma njegov predsednik Jožef Muhovič; ta je sicer tudi februarja nasprotoval morebitni podelitvi nagrade Svetlani Makarovič na letošnji proslavi. »Upravni odbor je v skladu z zakonom in statutom edini pooblaščeni uradni organ za dodeljevanje Prešernovih nagrad,« je poudaril. V zvezi z izročitvijo javno in v celoti zavrnjene nagrade pa upravni odbor zaradi nejasnega pravnega stanja še ni sprejel nobenega sklepa, pristavlja. »Sicer je res, da sredstva za nagrade ter delovanje upravnega odbora zagotavlja država; iz tega pa še nikakor ne sledi, da lahko ministrstvo za kulturo kar samo in brez pooblastila odbora izplačuje kakršne koli denarne nagrade fizičnim osebam. Zato gre v tem primeru za nedopustno prekoračitev pooblastil.«
Komisija za preprečevanje korupcije je v teh dneh potrdila, da so v skladu s sklepom komisije uvedli predhodni preizkus, kar pomeni, da pridobivajo vso relevantno dokumentacijo in preverjajo okoliščine, več informacij pa v tej fazi postopka ne morejo posredovati. Računsko sodišče sklep komisije obravnava kot prejeto pobudo za revizijo. »Brez predhodno opravljene revizije se sodišče ne more opredeliti do konkretnega ravnanja uporabnika javnih sredstev,« so dodali.
