Še preden bodo zagoreli kresovi, se bo, kot vse kaže, slovenski narod razkropil po svetu oziroma Hrvaški. »Da bo za 1. maj gneča na hrvaški obali in v nekaterih priljubljenih krajih od Istre do Dalmacije, verjetno ni treba posebej razlagati, saj vsi že odštevajo ure do odhoda čez mejo,« so zapisali v reviji Lady in svojo znanstveno tezo podkrepili s podatkom, da je Hrvaška po njihovih dognanjih brez dvoma najbolj priljubljen počitniški cilj za brezskrbne poletne dni številnih Slovencev, za marsikoga tudi med prvomajskimi prazniki. Med tistimi, ki bodo soustvarjali gnečo v priljubljenih hrvaških priobalnih krajih, bo med drugimi Neža Buh - Neisha, ki je zasliševalcem izdala, da se bo 1. maja skupaj s prijateljem odpravila v Rovinj, kjer bo v enem od večerov celo nastopila, sicer pa bo čas izkoristila za polnjenje baterij, športne aktivnosti, uživanje na morskem zraku, ki vedno dobro dene, in obvezen obisk v svoji najljubši restavraciji Anna's Garden.
Med potujoče slavne osebnosti domače grude so časopisni kronisti uvrstili še Zvoneta Šerugo, ki pa kot popotnik svetovnega kova prisega na povsem drugačen oddih, kot je brezbrižno pohajkovanje po obljudenih hrvaških turističnih biserih. »Na sedemmesečno pot sta se 'penziča' odpravila na valentinovo in si tako poklonila, kar oba neskončno ljubita – potovanje. Romana in Zvone Šeruga sta izkušena popotnika, a tokrat prvič potujeta z avtodomom,« se glasi pripoved o odisejadi zakoncev Šeruga, ki so ju pri Večeru ujeli nekje na jugu Španije oziroma Portugalske, kot so zabeležili, kamor sta se odpravila po tem, ko sta po dolgem in počez prevozila Maroko, kjer sta doživela hladen dež, glasne valove, vročino puščave, senco v oazah dateljnovih palm in celo pokvarjen kombi, najbolj pa ju je presenetilo, da so avtodomarji zavzeli tudi takšne države, kot je Maroko. »Ko sva zagledala skupinski izlet desetih italijanskih avtodomov, sva se z Zvonetom začudeno spogledala. Ko pa se jih je v strnjeni koloni pripeljalo mimo dvajset, sva mislila, da halucinirava, in to ne da bi kdaj v Maroku kaj močnega skadila ...« je med čakanjem na trajekt za povratek v Španijo razmišljala Romana in seveda svoja opažanja nemudoma razposlala v svet in splet.
Domicelj o ohrovtu in ovcah
Med tiste, ki nadvse radi potujejo, so raziskovalci revije Reporter uvrstili še kulturno ministrico Asto Vrečko, ki so jo ljubkovalno poimenovali kar ministrica Hilton, ker si nadvse rada izbira prenočišča v kakšnem izmed hotelov te prestižne hotelske verige, pa tudi druge prenočitvene zmogljivosti višjega nivoja so ji, kot so ugotovili, zelo pri srcu. Frankfurt, Neapelj, Berlin, Pariz, Bruselj, Praga, Krakov, Mehika pa so destinacije, ki jih je ministrica obiskala in si po njihovem prepričanju privoščila nič kaj proletarske hotele. Na državne stroške, seveda. Prav pred praznikom dela je svoje prve delovne uspehe in potovalne izkušnje za bralni krožek revije Jana obujal eden največjih slovenskih kantavtorjev vseh časov, Tomaž Domicelj. Kot se je izpovedal, se je takoj pri dopolnjenem 18. letu z rdečim potnim listom še kot golobrad mladenič odpravil v Anglijo nekaj zaslužit in na svoji koži okusil vso trpkost kapitalizma. »Kamp, ki so ga za silo preuredili v farmo, je bil nekdanje taborišče za ujete nemške pilote, sestreljene nad Veliko Britanijo, in tudi hrana je bila še od takrat. Govedina v konzervah, s katero so nam zjutraj postregli, je bila čisto zelena. Pop… sem in odštopal v London k lastnikom, nekim lordom z lasuljami in prhljajem. Pritožil sem se, in ko sem prišel nazaj, je bilo za silo pobeljeno in očiščeno. Mene pa so za kazen namestili na polje brstičnega ohrovta in dali namakat ovce v posebno raztopino, preden so jih postrigli,« je o svojem srečanju z gnilim kapitalizmom razglabljal Domicelj.
Povsem drugače je bilo, vsaj sodeč po izpričanem, za železno zaveso, na strani socializma in komunizma. Kot so omenili na portalu govori.se, se je nedavno v Beogradu, kjer je preživel 17 let, mudil Lado Leskovar, ki se je udeležil festivala Beogradsko proleće, vmes pa je našel še nekaj časa, da pokramlja s tamkajšnjimi mediji, med drugim o tem, kakšne spomine ima na čase, ko je Jugoslaviji vladal Josip Broz. Kot so pribeležili, je za pokojnega predsednika nekoč skupne države Jugoslavije veljalo, da se je rad družil z zvezdniki – tako domačimi kot tujimi. Med njimi je bil tudi Leskovar, ki je razodel, da je bilo to bilo obdobje, v katerem je bil Tito spoštovana osebnost in kot takega se ga tudi spomni. Dejal je, da je bil pameten človek, ob tem pa še posebej poudaril, da so bile takrat šole brezplačne in da je imel vsak zdravnika. Spomnil pa se je tudi tega, da je prišel Broz na njegov koncert leta 1964. »Ob njegovem vstopu sem pel pesem Natalie. Nato so me ob sedmih zjutraj poklicali v posebno sobo, kjer je bil z družbo. Govorili so mu vice, jaz pa bi moral z njimi piti viski in kaditi njegove cigare. Cigar nisem kadil, z viskijem pa sva se malo podružila,« je o srečanju s Titom povedal Leskovar.
Kruh na žaru
Ob vseh dobrotah, ki se bodo cedile med prazniki in počitnicami, smo, tik preden se tudi uradno začnejo prehranjevalne bakanalije, 24. aprila praznovali dan zavržene hrane, ki ga je uvedla Vlada Republike Slovenije prav letos v spomin in opomin na statistični podatek, da je leta 2021 vsak zavrgel povprečno 68 kilogramov hrane, med katero je bilo kar 40 odstotkov takšne, ki je bila še užitna. Ob tem pomembnem dnevu je za spletno mesto metropolitan.si spregovorila predsednica države Nataša Pirc Musar, ki je zainteresirani javnosti predočila, kaj bi kot posamezniki lahko storili za manj zavržene hrane. »Tako kot praktično na vseh področjih je treba začeti pri sebi,« je dejala Pirc-Musarjeva, ki so jo orisali kot žensko, ki ni le predsednica Republike Slovenije, temveč v rokavu skriva mnogo asov – obožuje motociklizem, je državna prvakinja v bovlingu, zelo rada se zavrti v kuhinji, kjer najraje ustvarja sladke jedi. Predsednica je v svojem nagovoru beročemu narodu povedala, da se je njena kuharska strast začela že v otroštvu, v peko sladkih pregreh pa jo pritegnilo nekaj, česar ne bi uganili kar tako – tehnologija, kot so izpostavili. »Zanimivi so se mi namreč zdeli posebni silikonski modelčki za peko slaščic, s katerimi lahko ustvarimo tudi zelo zapletene oblike. Potem sem nekaj o tem prebrala in si rekla, da je treba teorijo prenesti tudi v prakso. In tako se je začelo.«
Povsem drugačno kuharsko disciplino pa goji glasbeni ustvarjalec Frenk Nova, za katerega so v reviji Lady zapisali, da ni le izvrsten glasbenik, ampak tudi mojster žara, specializiran za peko čevapčičev, vratovine, piščančjih nabodal, klobasic, sira za žar, rib, jajčevcev, bučk, paprike in špargljev, na dobro obloženi mizi pa ne smejo manjkati niti ajvar, gorčica in kisla paprika. Kot dokaz za to, da je res poseben mojster žara, pa so navedli še, da je nekoč na žaru spekel celo kruh, ki ga še v pečici ni velikokrat.