Rdeča nit pogovora je bila neplodnost slovenskih žensk in njeno zdravljenje. Kajti čas neusmiljeno teče.
Koliko je zanositev odvisna tudi od psihičnega stanja ženske, od sproščenosti …?
Kronični psihosocialni stres lahko vpliva na plodnost, saj so njegovi učinki lahko depresija, zloraba substanc in prehodna seksualna disfunkcija. Prekomerna fizična aktivnost, premajhen kalorični vnos, psihični stres ali kombinacija naštetih vplivajo na hormone, ki uravnavajo delovanje jajčnikov. Posledica je lahko izostanek ovulacije in posledična neplodnost.
Kdaj je čas, da obišče ženska ginekologa oziroma skupaj s partnerjem obiščeta ambulanto za zdravljenje neplodnosti?
Verjetnost, da paru uspe zanositev v določenem obdobju, je odvisna od njunih bioloških značilnosti, življenjskega sloga, spolnih praks, socialnih dejavnikov in dejavnikov okolja. Najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na plodnost, je starost ženske. Plodnost pri ženski je največja med 20. in 30. letom. O neplodnosti govorimo takrat, kadar ne pride do zanositve po enem letu rednih spolnih odnosov brez uporabe kontracepcije. Pri parih, kjer je ženska starejša od 35 let, pa priporočajo začetek iskanja vzroka za izostanek zanositve po šestih mesecih nezaščitenih spolnih odnosov.
Kako je z neplodnostjo pri slovenskih parih? Je že prižgan alarm?
Sklicujemo se na podatke, ki jih navaja Svetovna zdravstvena organizacija: z neplodnostjo živi 48 milijonov parov in 186 posameznikov v rodnem obdobju. Raziskave, ki bi ugotavljala, kako pogosta je neplodnost pri slovenskih parih, po mojem vedenju ni bilo. Mislim, da tudi ni razlike med nami in sosednjimi državami. Pomembna prednost obravnave neplodnosti v Sloveniji je široka mreža ginekologov, ki pacientke pravočasno napotijo na zdravljenje, dobra dostopnost centrov, ki so dobro opremljeni, tako z znanjem in osebjem kot z aparaturami, da lahko nudijo parom pravzaprav vse, kar je trenutno v klinični uporabi na področju zdravljenja neplodnosti. Poudarjam še, da je bila v zadnjih letih umaknjena starostna meja 43 let za postopke oploditve z biomedicinsko pomočjo.
Pomembno je poudariti, da plodnost pada tudi s starostjo, kajne? Zakaj?
Čeprav se ženske uspešno spopadajo z zahtevami časa glede izobrazbe, kariere in življenjskega sloga, je reproduktivna realnost pogosto daleč od njihovih visokih pričakovanj. Vzrok za manjšo plodnost v starejših letih oziroma v poznem reproduktivnem obdobju je slabša kakovost jajčnih celic. Gre dejansko za kromosomsko nepravilnost jajčnih celic, ki je neposredna posledica starosti – jajčne celice namreč ne nastajajo na novo, ampak se z njimi deklica že rodi, za razliko od moških, pri katerih semenčice nastajajo celo življenje. Napaka v dozorevanju jajčnih celic se pokaže kot nepravilnost v številu kromosomov. Temu rečemo anevploidija. Po 35. letu je anevploidnih že več kot 50 odstotkov jajčnih celic, potem delež strmo narašča, po 40. letu na okoli 90 odstotkov. Kajenje in drugi dejavniki okolja (plastika, debelost) lahko ob endogeno akumuliranih genetskih napakah vplivajo ne samo na kakovost jajčnih celic, temveč tudi na njihovo število, torej na ovarijsko rezervo.
Pari se veliko pozneje odločajo za potomce, kot je bilo to v navadi pred 30 leti … ali se motim?
Ne motite se: podatki, ki jih zbira Nacionalni inštitut za javno zdravje, kažejo, da se je starost ob prvem porodu v Sloveniji v zadnjih petnajstih letih povečala s 26 na 29,6 v letu 2021. Zelo podobne trende opisujejo tudi drugod po Evropi. Vzroki za odlaganje starševstva v poznejše življenjsko obdobje so raznovrstni, kaže pa, da so bolj posledica osebnega izbora kot življenjskih okoliščin. Predvsem povezani z življenjskimi cilji, kot so izobrazba in kariera, individualni razvoj, potovanja, rešen problem stanovanja in drugi materialni problemi ter z uresničevanjem želje po uživanju življenja.
Lahko rečemo, da je zdravljenje neplodnosti v sodobnem svetu uspešno področje? Sodeluje pri tem skupina različnih medicinskih strokovnjakov?
Zdravljenje neplodnosti je z razvojem zunajtelesne oploditve postalo zelo uspešno, saj je omogočilo starševstvo moškim in ženskam, ki so nekoč o tem lahko le sanjali. Robert Edwards je leta 2010 dobil Nobelovo nagrado za razvoj zunajtelesne oploditve. Področje je uspešno in se nenehno razvija. Vanj so vključeni strokovnjaki z različnih področij: ginekologi, andrologi, embriologi, endokrinologi, genetiki, psihologi, pediatri ... Skupaj z mediji smo ustvarjali vtis, da ni problema povezanega z neplodnostjo, ki ga medicina ne bi mogla rešiti. Z uporabo te metode se je rodilo okoli 10 milijonov otrok, na leto se 2,5 milijona ciklusov OBMP konča z okoli 500.000 porodi.
Kako uspešne pa so umetne oploditve? Koliko jih opravijo v Sloveniji na leto?
V Sloveniji letno začnemo z zdravljenjem v približno 3000 ciklusih. V povprečju zanosi dobra tretjina žensk, ki imajo prenos zarodka. Delež zanositev je odvisen od številnih dejavnikov, predvsem od starosti pacientke in števila dobljenih jajčnih celic. Trideset odstotkov žensk, ki zanosijo, tudi rodi. Ob svežih postopkih naredimo letno tudi 1700 prenosov zamrznjenih zarodkov z nad 30-odstotnim deležem zanositev. Podatke o uspešnosti zdravljenja vsako leto poročamo Državni komisiji za oploditev z biomedicinsko pomočjo in v evropski register postopkov EIM, kar nam omogoča, da vidimo, kako uspešni smo v primerjavi z drugimi evropskimi državami. Kljub vsem raziskavam in pridobljenem znanju pa medicina danes ne zna popraviti škode, ki jo reproduktivni sposobnosti povzroči staranje.
Pari, ki se soočijo s težavami, pogosto tudi sami iščejo pomoč in odgovore. Na tem mestu je dobro opozoriti, naj se zanašajo na preverjene informacije stroke in klinične spletne portale, kajne?
V današnjem času so informacije zelo lahko dostopne. Včasih je težko narediti selekcijo virov, še posebej, če nimaš strokovnega znanja in kritičnosti. Opažamo, da se na družbenih omrežjih in spletu pojavljajo posamezniki, ki se počutijo kompetentne za dajanje nasvetov neplodnim parom, a za to niso ustrezno usposobljeni. Informacije, ki jih pari tako dobijo, so večinoma netočne, niso v skladu s klinično prakso in naše paciente begajo. Zato je pomembno, da dobijo informacije od preverjenih centrov za zdravljenje neplodnosti. Prednost velikih centrov za OBMP je v koncentraciji znanja in izkušenj, možnosti sprotnega sledenja razvoju stroke in sodelovanja pri nastanku novih metod z lastnimi raziskavami, dobri tehnični opremljenosti ter kontroli kakovosti. Pri delu in svetovanju parom dosledno upoštevamo najnovejša priporočila in smernice, ki temeljijo na z dokazi podprto medicino. Ne priporočamo jim oblik zdravljenja, za katere ni ustreznih dokazov o njihovi varnosti in učinkovitosti, kot so npr. prehranski dodatki, zdravila in laboratorijske tehnike z nedokazanim učinkom na izid postopka ter različne oblike alternativne medicine. Žal pacienti pogosto ne vedo, da so storitev, ki jim jih proti plačilu ponujajo centri v tujini (npr. embryo glue, assisted hatching, podaljšana kultivacija, vitrifikacija ipd.) deležni pri nas rutinsko.
