V novomeški Krki so včeraj že 53. leto zapored podelili nagrade za dodiplomske in podiplomske raziskovalne naloge. Tokrat je bilo nagrajencev kar 33, od tega jih je pet prejelo veliko Krkino nagrado. Ker so bile tudi druge naloge zelo kakovostne, so podelili še 29 Krkinih priznanj s posebno pohvalo in 46 Krkinih priznanj. Med nagrajenci je kar 35 doktorjev znanosti. Število prijavljenih se vsako leto povečuje.
Osnovni cilj, privabiti v podjetje mlade in ambiciozne strokovnjake, so Krkine nagrade že davno presegle, pravi Franc Vrečer, član znanstvenega odbora sveta Sklada Krkinih nagrad. »Postale so priznan institut, ki mlade spodbuja k raziskovalnemu in inovativnemu delu ter s tem popularizira znanost med njimi. Svoje mesto so našle tako med dijaki kot med študenti vseh študijskih stopenj.«
V ospredju so mladi raziskovalci
Kot pravi ena od petih prejemnikov velike nagrade Martina Durcik, doktorica biomedicine, so Krkine nagrade zelo dober način povezovanja industrije z akademijo, motivacija za raziskovalce in stik z industrijo. Na fakulteti za farmacijo se je spopadla z iskanjem novih antibakterijskih spojin, ki bi delovale tudi na odporne bakterijske seve, saj je odpornost trenutno velik javnozdravstveni problem, pravi.
Tudi doktor farmacevtskih znanosti Samo Guzelj, raziskovalec v analitskem razvoju v podjetju Sandoz, svoje pridobljeno raziskovalno znanje uporablja pri dejanskih produktih. Nagrado je dobil za razvoj novih adjuvansov za cepiva, komponent, ki izboljšajo učinkovitost samega cepljenja. »S prijavo na razpis sem želel svoje delo deliti s širšo znanstveno skupnostjo zunaj akademskih krogov, saj med doktorskim študijem za to ne dobimo veliko priložnosti,« dodaja.
Bruno Marinič je doktorski študij organske kemije končal na Univerzi v Oxfordu, zdaj pa raziskovanje nadaljuje na Univerzi v Cambridgeu. Koncept Krkinih nagrad se mu zdi dober tudi zato, ker izpostavi dosežke in delo mladih raziskovalcev, ki so znotraj znanstvenega procesa pogosto nekoliko zapostavljeni.