V drugem krogu črnogorskih predsedniških volitev je po prvih projekcijah s 60 odstotki glasov zmagal 36-letni Jakov Milatović. Sedanji predsednik Milo Đukanović naj bi dobil 40 odstotkov. Volilcev očitno ni prepričal, ko je Milatovića označeval za »kandidata velikosrbskega nacionalizma«. Za Milatovića, ministra za gospodarstvo v prosrbski vladi 2020–2022, niso glasovali le prosrbski volilci, ampak tudi drugi, ki v Đukanoviću vidijo skorumpiranega politika.
Šele po predčasnih parlamentarnih volitvah 11. junija pa se bo zares končalo 34-letno obdobje, ko je bil na oblasti Đukanović. V letih 1989–2020 je tudi dejansko vladal, največkrat kot premier. Izjemno velika Milatovićeva zmaga bi lahko pomenila, da bo njegova liberalna stranka Evropa zdaj, ki stavi predvsem na gospodarski razvoj, povečanje kupne moči in približevanje EU, dobila nov zagon in presenetila na junijskih volitvah ob tem, ko prosrbske stranke, ki so zmagale leta 2020, zaradi medsebojnega pričkanja slabijo.
Najbrž bo Črna gora z Milatovićem kot predsednikom izboljšala odnose s Srbijo, potem ko se je leta 2006 od nje odcepila, dve leti pozneje pa priznala neodvisnost Kosova. Pristojnosti predsednika države v Črni gori niso velike, a menda lahko preprečujejo oziroma dovolijo zbližanje s Srbijo. Težko pa je verjeti, da bi Milatović, ki je magistriral iz ekonomije na Oxfordu, kariero pa je začel v slovenski izpostavi NLB v Podgorici, izboljšal odnose z Rusijo, saj se kot Đukanović odločno zavzema za članstvo v EU.
Črnogorci želijo funkcionalno vlado
Vodilni politik Đukanovićeve Demokratske stranke socialistov (DPS) Andrija Nikolić je v nedeljo zvečer po televiziji priznal poraz svojega kandidata in ga takole pojasnil: »Voditelji Evrope zdaj so izkoristili program povišanja plač v vladi 2020–2022.« Predstavnik Evrope zdaj Filip Ivanović se je odzval: »Končno smo prišli v obdobje političnega življenja, ko se glasuje glede na konkretne rezultate dela in ne glede na etiketiranje in demoniziranja nasprotnika, kar počne Đukanović. Nekdo, ki je prišel na oblast še pred padcem berlinskega zidu, mora zdaj oditi z oblasti.«
Večina Črnogorcev pričakuje, da bodo po predsedniških in junijskih parlamentarnih volitvah dobili funkcionalno vlado. Nestabilnost vlad se je začela kmalu po zgodovinskih parlamentarnih volitvah avgusta 2020. Sicer v zadnjem letu vlado vodi 37-letni Dritan Abazović, Albanec iz Ulcinja, od aprila 2022 manjšinsko, po nezaupnici avgusta 2022 pa tehnično vlado, čeprav ima s svojo liberalno stranko le štiri poslance. Nikolić iz DPS pa je po zaprtju volišč obtožil Abazovića, da je zlorabil policijo za ukrepe v škodo Đukanovića. Na voliščih so se sicer pojavljale manjše nepravilnosti, ker so posamezniki prinesli telefon, da bi s fotografijo dokazali, da so glasovali tako, kot so se dogovorili – na primer za 50 evrov.
Prvič drugi krog predsedniških volitev
Tokrat se je prvič v samostojni Črni gori predsednika izbiralo v drugem krogu, pred tem je kandidat vladajoče DPS vedno zmagal že v prvem krogu, leta 2018 je bil to Đukanović. Od 542.000 volilnih upravičencev jih je na volišča prišlo 69 odstotkov.
V prvem krogu je bila udeležba 64-odstotna (kot leta 2018 in 2013) in s 35 odstotki je zmagal Đukanović pred Milatovićem, ki je dobil 29 odstotkov glasov. Na parlamentarnih volitvah avgusta 2020, ko je zmagala koalicija Srbske pravoslavne cerkve, pa je bila udeležba 77-odstotna.
