Droge, ponarejena oblačila in igrače znanih blagovnih znamk, rezervni avtomobilski deli, nezakonito orožje in odpadki … To je le nekaj nezakonitega tovora, na katerega prežijo cariniki v koprskem pristanišču. Že nekaj številk je zgovornih: med letoma 2019 in 2022 so skupaj s policijo odkrili skupno več kot 60 ton prepovedanih drog in snovi za njihovo izdelavo. Zasegli so skoraj 100 ton tihotapljenega blaga. Vrednost zaseženih ponarejenih izdelkov v tem obdobju pa je po ocenah presegla 16 milijonov evrov.
Vseh 23 milijonov ton blaga ali vseh milijon zabojnikov TEU, ki v letu dni potujejo skozi pristanišče, seveda ne morejo vzeti pod drobnogled. »Pregledujemo samo izbrane pošiljke. Izberemo pa jih na podlagi analize tveganja. Za vse blago, ki prispe v pristanišče, se sproži sistem analize tveganja, ki je avtomatiziran. Kazalniki tveganja so zelo različni, odvisni od vrste blaga, države izvora blaga, kam blago potuje, od družb, ki sodelujejo v dobavni verigi … Štejejo pa tudi naše izkušnje iz preteklosti. Na podlagi vsega tega nam že sistem sam javi, katero pošiljko bi bilo treba pregledati,« razloži Aleš Praček, vodja sektorja za carine na Finančni upravi Koper.
Banane, denimo, že sodijo med tvegani tovor. »Banane so zelo specifičen tovor, ker prihajajo iz Južne in Srednje Amerike, kjer proizvajajo tudi največ prepovedanih drog. Poleg tega so tudi primeren medij za tihotapljenje in so povsod zelo pod nadzorom. Tudi zato je veliko drog odkritih prav med bananami,« pove. Največjo pošiljko heroina pri nas v zadnjih letih so sicer odkrili med lepilom za ploščice. »Tudi lepilo je prikladno za skrivanje te vrste droge,« doda.
Računalniki pomagajo, a za uspešnimi odkritji stojijo ljudje
Računalniški sistem seveda ne zmore vsega, se strinja Praček. Avtomatsko analizo tveganja dopolnjuje ročna analiza tveganja, da izberejo res prave pošiljke v pregled. Ne nazadnje pa kontrolo lahko opravijo tudi povsem naključno, na tak način odkrijejo tudi nepravilnosti, ki bi se lahko izognile avtomatskemu sistemu analize tveganja. »Zelo veliko pa je še vedno odvisno od ljudi. Veliki carinski uspehi so vedno povezani z dobrim carinskim nosom. Če ima carinik afiniteto do tega, da bo nekaj odkril, bo uspešen,« poudarja. Vedno je bilo tako. »V carini sem že 33 let in na začetku skoraj nismo uporabljali računalnikov. Spomnim se našega carinika na tovornem terminalu v Sežani, ki je imel v žepu uniforme vedno blokec, v katerega si je zapisoval registrske tablice vozil, imena podjetij, svoja opažanja – in na podlagi svojega blokca je prišel tudi do veliko odkritij. Seveda pa nam sodobni sistemi zdaj precej olajšajo delo,« pove.
Ponaredki so stalnica, ponarejevalci pa prebrisani
Ukrepi, ki jih izvedejo, so odvisni od vrste nepravilnosti. Pri odkritju prepovedanih substanc ali nelegalnega orožja, ko gre torej za kaznivo dejanje, takoj obvestijo policijo, ki prevzame postopek in ga vodi naprej po navodilih tožilstva.
Ob odkritju ponarejenega blaga se blago najprej prešteje, sortira, fotografira … Blago začasno zadržijo, obvestijo lastnika blaga in imetnika pravice intelektualne lastnine, navadno je to zastopnik tuje blagovne znamke v Sloveniji, ki določi, ali gre za ponaredek ali ne.
Nadaljevanje v tiskani izdaji ali mobilni aplikaciji Nedeljskega dnevnika.
Z zelenimi površinami nad peklenske temperature
Še več zanimivih člankov – ali znamo in kako dobro znamo upravljati z drevjem in zelenimi površinami v pregretih mestih, z Ano Žerjal smo se pogovarjali o zdravilišču na Debelem rtiču in pomenu humanitarnega dela, pišemo o tem, zakaj so starejši na delovnem mestu zdaj bolj zaželeni, preverili razmere na Krasu leto dni po katastrofalnem požaru, kako je plačevanja z gotovino vse manj, obiskali doživljajski tabor za otroke iz socialno ogroženih družin Pod Peco v Črjanskem raju, objavljamo intervju z igralcem Gregorjem Grudnom … pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik.