Komaj nekaj dni je od tega, ko je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski razburil politike na zahodnem Balkanu z izjavami, da bi Rusija tam ali v Moldaviji lahko začela nekakšno vojno za preusmeritev pozornosti od neuspeha na ukrajinskem bojišču. Včerajšnji obisk generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga v BiH in na Kosovu, današnji v Srbiji in jutri še v Skopju, kjer se bo sestal z regionalnimi voditelji, se tako dogajajo v pomembnem trenutku za regijo. Tudi zato, ker se v BiH pojavljajo poskusi destabilizacije s skorajda nenehnimi grožnjami odcepitve Republike Srbske, ker je na Kosovu položaj posebno napet po incidentu srbskih paravojaških formacij konec septembra v Banjski in ker se Srbija kmalu odpravlja na predčasne parlamentarne volitve.
Obljube iz BiH
V Bosni in Hercegovini, kjer predsednica sveta ministrov Borjana Krišto napoveduje, da bo država še do konca leta opravila vse reforme za začetek pristopnih pogajanj z EU, je bilo temeljno sporočilo Stoltenberga usmerjeno predvsem v Republiko Srbsko in tamkajšnjega predsednika Milorada Dodika, proti kateremu se jutri začenja sodni proces zaradi nespoštovanja odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti Christiana Schmidta.
»Zavezniki močno podpirajo suverenost in ozemeljsko celovitost BiH. Zaskrbljeni smo zaradi odcepitvene retorike in zunanjih vplivov, predvsem ruskih. To onemogoča napredek in zaustavlja reforme. Vsi politični voditelji si morajo prizadevati za ohranjanje enotnosti, graditi nacionalne institucije in doseči spravo,« je v Sarajevu pozival Stoltenberg. Čeprav je vojaška misija za stabilizacijo BiH od leta 2004 pod evropsko zastavo in ne več Natovo, zavezništvo vseeno še naprej velja za pomembnega akterja v državi tudi zaradi sklenjenega sporazuma o partnerstvu, ki velja za pripravljalno obdobje izvajanja obrambnih in političnih reform države do polnopravnega članstva v Natu.
Glede tega v BiH sicer ni konsenza, najbolj proti je Dodikova stranka. Odziv Nata na takšne pomisleke je enak, kot je bil v primeru ruskega zavračanja članstva Ukrajine v Natu. »Vsaka država ima pravico sama izbirati svoje varnostne aranžmaje,« je v Sarajevu poudaril Stoltenberg, Krištova pa je povedala, da si bodo v državi še naprej prizadevali za konsenz glede vseh vprašanj, ki so povezana z Natom.
Osmanijeva za sankcije
Stoltenberg je nato obisk nadaljeval na Kosovu, kjer se je srečal s predsednico Vjoso Osmani in premierjem Albinom Kurtijem. Tam je razkril, da Nato razmišlja o povečanju svojih enot na Kosovu, s čimer bi zagotavljali stabilnost tudi v širši balkanski regiji. Gre za premislek o trajnejšem povečanju enot. Že po spomladanskih protestih Srbov na Kosovu, med katerimi je bilo ranjenih 93 Natovih vojakov, in po zadnjih napetostih so število vojakov povečali za 1000, na skupno 4500.
Kdaj bo ta revizija Natove prisotnosti v regiji končana, Stoltenberg ni razkril. Je pa zahteval, da storilci obeh incidentov odgovarjajo za svoja dejanja. Ostro je Srbijo kritizirala Osmanijeva, ki jo je opisala kot grožnjo celotni regiji. Zaradi septembrskega incidenta v Banjski jo morajo doleteti sankcije, je ocenila in pristavila, da je eksistenčni in strateški cilj Kosova postati članica Nata. Kdaj bi lahko Kosovo dobilo status države v partnerstvu za mir, torej čakalnici na članstvo, Stoltenberg ni hotel špekulirati. Je pa opozoril, da je treba dogovor o tem doseči s soglasjem v zavezništvu. To je sicer problematično, ker pet članic zavezništva ne priznava kosovske državnosti (Španija, Slovaška, Ciper, Romunija in Grčija).
Danes bo Stoltenberg turnejo nadaljeval z obiskom Beograda in nato še Skopja, kjer bo jutri potekala tudi manjša neformalna varnostna regionalna konferenca, ki se je bodo poleg severnomakedonskega premierja Dimitra Kovačevskega po napovedih udeležili še albanski premier Edi Rama, slovenski premier Robert Golob, črnogorski predsednik vlade Milojko Spajić ter hrvaški predsednik Zoran Milanović.