Biologi z Biotehniške fakultete so s pomočjo veterinarske ekipe ljubljanskega živalskega vrta ujeteli mladega risa in mu okoli vratu nadeli GPS ovratnico, s katero bodo lahko spremljali njegovo gibanje.
Ris Matic, ki je dobil ime po lokalnem lovcu, je star tri leta in tehta 23,5 kg.
Ris je najverjetneje potomec priseljenega risa Goruja in je bil že prej večkrat posnet na širšem območju Velike gore in Stojne. Njegov domači okoliš se delno prekriva tudi z domačim okolišem zelo starega risa Mihca (14 let), ki so ga raziskovalci telemetrično spremljali do sredine leta 2022, avtomatske kamere pa so ga posnele novembra 2023.
Življenje risov v Sloveniji
Slovenski ris ima vse značilnosti svojega rodu: kratko in široko glavo, uhlje s čopki, visoke noge in kratek rep. Kožuh je gost z dolgo in fino dlako. Rdečkasto siv hrbet je posut z rjavimi pegami. Pegavost je zelo spremenljiva. Konec repa je črn, trebuh pa belkast. Na licih je dlaka podaljšana v »brado«. V Sloveniji naseljeni risji samec v povprečju tehta od 18 do 25 kg, samica pa nekoliko manj.
Razen v času parjenja je ris samotar. Njegovo življenjsko območje meri 10–60.000 hektari. Ris je visoko specializiran plenilec, ki lovi iz zasede. Pri lovu se zanaša na vid in sluh. Na Kočevskem so risov plen srnjad, jelenjad, damjak, divji prašič, gams, jazbec, zajec, divja mačka, od domačih živali pa pes, mačka in ovca. 75 % prehrane sestavlja srnjad (Čop, 1988). Pozimi lahko potuje daleč, da pride do plena. Parjenje se začne februarja ali marca (izjemoma januarja). Po 70–74 dnevih brejosti risinja skoti 2–3 mladiče, izjemoma do 5. Risova življenjska doba je 14–17 let. Naravnih sovražnikov nima, umika pa se volku.
