Tu pa je ključno vprašanje, ali je to dovolj, da jim zaupamo prihodnost naroda za več let. Ob tem se pojavi pomemben moment primernosti sedanjega volilnega postopka – prvi glede ustrezne predstavitve kandidatov in drugi glede odločevalske usposobljenosti volivcev. Menim, da prejmemo volivci premalo informacij o dejavnikih, pomembnih za celovito oceno primernosti kandidatov – njihovih znanj, osebnostnih lastnosti, izkušenj, zlasti pa preteklih dosežkov, na podlagi katerih bi lahko ocenili realnosti obljub. Hkrati se sprašujem, ali nas je večina volivcev usposobljena dovolj korektno in celovito oceniti kandidate. Sam ne pomnim, da bi kadarkoli prejeli kakršnekoli smernice ali celo izobrazbo, kako naj se odločamo. Intuicija pogosto žal ni dovolj. x Delo
Nepreslišano: red. prof. dr. Borut Likar, Univerza na Primorskem in Univerza v Ljubljani
Seveda se pojavi argument, da kot protiutež bolje definiranim merilom za predsedniškega kandidata le-tega ocenjuje ogromno volilno telo. To je pomemben dejavnik, ki pa temelji na omejenih informacijah o kandidatih. V predstavitvah se ti sicer predstavijo in opredelijo do določenih družbenih, gospodarskih in mednarodno aktualnih tem. Ne moremo mimo pozitivne vloge medijev, ki nedvomno veliko pripomorejo k predstavitvi tekmecev, njihovih mnenj in jih postavljajo v konkretne situacije, ki zahtevajo jasne odgovore. Pomembno je, da izvoljene kandidate med mandatom spomnijo na obljube ter jih soočijo z morebitnimi odstopanji. Predstavitve, zlasti TV-soočenja, omogočajo ocenjevanje njihove suverenosti in prepričljivosti. Kljub vsemu pa se je težko znebiti občutka, da jeziček na tehtnici pomeni všečnost kandidata volivcem in sposobnost javnega nastopanja.
red. prof. dr. Borut Likar, Univerza na Primorskem in Univerza v Ljubljani
