Na leta 2015 ustanovljenem posebnem sodišču za Kosovo, ki presoja o odgovornosti za tamkajšnje vojne zločine kosovskih enot v vojni konec 90. let, se je včeraj začel prvi sodni proces. Na zatožni klopi sedi eden od nekdanjih poveljnikov Osvobodilne vojske Kosova (OVK) Salih Mustafa (50 let), ki mu tožilstvo očita, da je v začasnem zaporu Kliš sodeloval pri mučenju kosovskih Albancev, ki so jih obtožili vohunjenja, sodelovanja s Srbi oziroma kljubovanja OVK. Zapornike so mučili, pretepali, stresali z elektriko, Mustafa sam naj bi nekoga pretepel tako hudo, da je umrl, navaja obtožnica.
»Nisem kriv ničesar od tega, zaradi česar so me pripeljali pred to gestapovsko sodišče,« je obtožbe včeraj zavrnil Mustafa, ki so ga aretirali lani, bil pa je zunanji sodelavec obrambnega ministrstva. Na sojenju, ki bo potekalo ta in prihodnji mesec, se bo zvrstilo šestnajst prič.
Začelo se je s poročilom Sveta Evrope
Posebno sodišče na Kosovu je nastalo na podlagi poročila Sveta Evrope, ki ga je leta 2011 objavil poročevalec Dick Marty. V njem je zapisal, da obstajajo dokazi o tem, da so bili med vojno proti jugoslovanski (srbski) vojski v letih 1998 in 1999 mnogi Srbi in kosovski Albanci zaporniki Osvobodilne vojske Kosova, da so z njimi nečloveško ravnali in da so mnogi izginili, pisal pa je tudi o informacijah o trgovini z organi. Na podlagi poročila je evropska komisija ustanovila posebno preiskovalno skupino, ki je leta 2014 sporočila, da je dovolj dokazov za vložitev obtožnic, da pa je treba ustanoviti poseben organ za sojenje. Kosovske oblasti so se temu zelo upirale, a predvsem pod pritiskom Združenih držav na koncu popustile. Tako je nastalo »posebno sodišče«, ki je res takšno: sedež ima namreč v Haagu z mednarodnimi sodniki in pravniki, vendar je uradno kosovsko sodišče, ki deluje po kosovskih zakonih, v nasprotju s haaškim sodiščem za vojne zločine na tleh nekdanje Jugoslavije, s katerim sicer nima nobene povezave. Kosovsko sodišče ima v Haagu sedež tudi zato, da bi lahko čim bolj zagotovili varnost in anonimnost prič.
V Haagu tudi bivša predsednika
Mustafa je eden od trenutno osmih obtoženih, a precej manj znan od nekaterih drugih. Med njimi je nekdanji predsednik Kosova Hashim Thaci, ki je bil med vojno eden najvplivnejših poveljnikov OVK. S predsedniškega položaja je odstopil novembra lani in prostovoljno odšel v Haag, kjer ga obtožujejo zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov. Skupaj z njim so soobtoženi Kadri Veseli, nekdanji predsednik kosovskega parlamenta in eden od ustanoviteljev OVK, Jakup Krasniqi, bivši predsednik parlamenta in nekdanji vršilec dolžnosti predsednika države, ter Rexhep Selimi, bivši poslanec stranke Samoodločitev.
V dveh ločenih primerih je obtožena še trojica, od teh dva za razkrivanje zaupnih podatkov o (potencialnih) pričah v procesih pred sodiščem. ba
