V Iranu se že več mesecev dogajajo nepojasnjene zastrupitve šolark. Dekleta vedno znova opisujejo enak pojav: čuden vonj, nato vrtoglavica in huda slabost. Bolnišnice okoli dekliških šol so imele v zadnjih mesecih obilico dela. Po poročanju iranskih medijev je bilo zastrupljenih več kot 2500 šolark, vsaj 400 jih je potrebovalo bolnišnično oskrbo. Zdravniki ocenjujejo, da so težave z dihanjem in slabost posledica vdihavanja neznanega plina.
Kdo stoji za napadi, ki so se začeli v svetem mestu Kom še v času močno razširjenih protivladnih protestov in se sčasoma razširili na sedemnajst iranskih provinc, ni znano. Dogajanje predstavlja splošno presenečenje, saj v Iranu s šolanjem deklic nikoli niso imeli takšnih težav kot denimo v sosednjem Afganistanu pod talibani.
Sprva ignorirali poročila
Medtem ko je oblast zadnje mesec zatirala proteste zaradi smrti mlade Iranke Mahse Amini v rokah moralne policije po aretaciji zaradi nepravilno nadete naglavne rute, se zdaj pojavljajo različne teorije, kdo stoji za zastrupitvami. Opozicijska gibanja v Iranu in tujini zatrjujejo, da za napadi stoji kar sam režim, ki da tako poskuša dodatno utišati proteste. Nekateri politiki so odgovornost pripisali verskim ekstremistom, ki naj bi tako kaznovali dekleta za udeležbo na protestih. Sam vrh režima je zelo pozno pokazal na »zahodne sile«, ki jih vedno obtožuje za proteste v državi.
Oblasti so se na napade odzvale zmedeno. Sprva so dolgo ignorirale poročila o zastrupitvah šolark, nato se niso zedinile o tem, kdo stoji za napadi. Pojavili so se celo namigi, da gre za množično histerijo in da večini deklet nič ne manjka. Pozneje so sprožili preiskavo, vmes pa aretirali več novinarjev, ki naj bi nepravilno poročali o zastrupitvah.
Protesti staršev pa so se stopnjevali in s tem pritisk na oblasti. Včeraj je potekala vsesplošna stavka in ulice iranskih mest so bile polne. Učitelji, starši in drugi državljani so zahtevali varnost za šole in dekleta. Do protestov je prišlo, čeprav je vrhovni verski voditelj ajatola Ali Hamenej v ponedeljek najostreje obsodil zastrupitve in za storilce napovedal najostrejše kazni. Toda Hamenej je o tem vprašanju spregovoril šele po več mesecih.
ZDA in visoki komisariat ZN za človekove pravice zahtevajo mednarodno preiskavo napadov na dekleta, vprašljivo pa je, ali se bo kdaj zgodila.
O posledicah šibkega odziva tujine
Raha Bahreini, raziskovalka Amnesty International za Iran, je nedavno v Sloveniji predstavljala aktivnosti organizacije pri spremljanju kršitev človekovih pravic med zadnjim valom protestov. Med obiskom smo jo vprašali, zakaj ni iranski režim še nikoli odgovarjal za storjene zločine proti svojemu prebivalstvu. Dejala je, da v mednarodnih humanitarnih organizacijah že leta opozarjajo, da se bo prelivanje krvi nad protestniki nadaljevalo, dokler iranske oblasti ne bodo odgovarjale.
»Države smo pozivali k oblikovanju mehanizma za ugotavljanje odgovornosti po množičnih pobojih na protestih novembra 2019, ko jih je bilo na stotine ubitih v nekaj dneh. Nič se ni zgodilo. In to je zagotovo packa na političnih organih Združenih narodov. Tudi v 80. letih so oblasti zagrešile zločine proti človeštvu, ko so usmrtile na tisoče političnih zapornikov. Za to niso plačali nobene cene,« je dejala. Svet za človekove pravice so pozvali, naj za zločine iz leta 1988 vzpostavi preiskovalni mehanizem za množične poboje, pozivom pa se je pridružil tudi odbor Združenih narodov za prisilna izginotja. »A se mednarodna skupnost ni odzvala. Leta in leta je prednost zanjo predstavljal jedrski sporazum z Iranom in ponovna vzpostavitev odnosov. O človekovih pravicah so vedno znova govorili, vendar niso bile v središču. Tako šibak odziv je zagotovo opogumil oblasti, da so nadaljevale in okrepile represijo,« je za Dnevnik povedala Bahreinijeva.
