Delež starejših ljudi v celotni populaciji je v Evropi večji kot kjer koli drugje na svetu in fenomen staranja prebivalstva se bo nadaljeval tudi v naslednjih desetletjih. Raziskava o zdravju, procesu staranja in upokojevanju v Evropi (Share) se je začela leta 2004 in je prva raziskava, ki je začela proučevati, kako starejši od 50 let živijo v različnih evropskih državah, od Skandinavije do Mediterana, in v Izraelu.

Načrt razvoja na področju staranja

Raziskava je nastala s pozivom evropske komisije k »sodelovanju evropskih držav pri vzpostavitvi evropske longitudinalne raziskave o staranju«. Platforma Share je postala glavni steber evropskega raziskovalnega prostora in v letu 2006 je bila izbrana kot eden od projektov, ki se izvajajo v okviru Evropskega strateškega foruma za raziskovalne infrastrukture (ESFRI). Slovenija je k raziskavi Share pristopila leta 2011, ko je bil sprejet Načrt razvoja raziskovalnih infrastruktur 2011–2020, ki je slovenskim raziskovalcem omogočil vključitev v velike evropske raziskovalne infrastrukture, ki so del foruma ESFRI.

Cilj projekta je pomoč raziskovalcem pri razumevanju vplivov staranja prebivalstva na evropsko družbo in s tem pomoč načrtovalcem javnih politik pri odločanju o zdravstvenih, socialnih in pokojninskih reformah ter politikah.

Staranje in Evropejci

Na jugu Evrope je življenjska doba, kljub boleznim, daljša; čeprav ljudje na jugu Evrope živijo dlje, so na severu bolj zdravi in bogatejši. Če primerjamo razlike med državami glede zadovoljstva z zdravjem na splošno, se pokaže, da so s svojim zdravjem najbolj zadovoljni Danci, saj jih kar 40 odstotkov meni, da je njihovo zdravstveno stanje odlično, in le 10 odstotkov, da so slabega ali zelo slabega zdravja. Sledijo jim Švedi in Švicarji. Staranje je povsod po Evropi povezano z zdravstvenimi težavami. Ena takšnih je tudi pojav sive mrene, ki je petkrat pogostejša v starostni skupini najstarejših starejših, to so starejši od 80 let, kot v starostni skupini med 50 in 59 let. Ženske se v splošnem pogosteje pritožujejo nad zdravjem, a so moški tisti, ki imajo več potencialno življenjsko nevarnih bolezni, kot so diabetes in bolezni srca ali pljuč. Strokovnjaki verjamejo, da je razlog za to v bolj tveganem življenjskem slogu moških, saj pogosteje kadijo in popijejo več alkohola.

Bolezni, ki spremljajo pozna leta

Najpogostejše bolezni pri starostniku so arterijska hipertenzija, srčno popuščanje, ishemična bolezen srca, sladkorna bolezen, kronična obstruktivna pljučna bolezen, depresija, osteoporoza, osteoartroza, hiperholesterolemija, kronična atrijska fibrilacija, karotidna ateroskleroza, periferna arterijska bolezen, anevrizma abdominalne aorte idr. To so v svoji knjigi Obravnava starostnika strnili medicinski strokovnjaki Mitja Košnik, Dušan Štajer, Mirta Koželj, Tomaž Kocjan in Borut Jug, publikacijo pa je založila Katedra za interno medicino Medicinske fakultete v Ljubljani.

Če se osredotočimo na osteoporozo, je dobro poudariti mnenje Nacionalnega inštituta za javno zdravje, da je kostno-mišične težave treba obravnavati v celostnih programih obvladovanja kroničnih bolezni. Za obvladovanje so pomembni vzgoja za zdrav vedenjski slog in možnosti zanj v vseh družbenoekonomskih okoljih ter dostop do zdravljenja in rehabilitacije. Preprečevanje kostno-mišičnih težav mora biti usmerjeno na celotno populacijo, na osebe s tveganji in na osebe, ki težave že imajo. Aktivnosti za celotno populacijo so usmerjene v zmanjševanje dejavnikov tveganja, ki so skupni tudi drugim kroničnim boleznim. Najpomembnejši ukrepi so vzdrževanje telesne aktivnosti in pripravljenosti ter ustrezne telesne mase, upoštevanje priporočenega dnevnega vnosa kalcija in vitamina D, izogibanje kajenju, manj tvegana raba alkohola, promocija programov preprečevanja poškodb ter promocija zdravja na delovnem mestu in pri športnih aktivnostih.

Izobrazba in zdravje starejših

Zdravstveno nego za starostnike, geriatrijo, je treba izboljšati. Share je prva raziskava, ki spremlja tudi to, koliko starejši »iz lastnega žepa« plačujejo za zdravstveno nego in storitve, ter uporabo in kakovost teh storitev za starejše. V mnogih pogledih se zdi, da je na tem področju še veliko prostora za izboljšave, na primer z vidika preventive, kjer se kaže resno pomanjkanje geriatričnih pregledov in preventivnih testiranj.

Bolj izobraženi so tudi bolj zdravi. Rezultati v vseh državah raziskave Share kažejo na znatne družbenoekonomske razlike v zdravju in zdravstvenem vedenju. V primerjavi z višje izobraženimi starejšimi so tisti z manj formalne izobrazbe kar za 70 odstotkov bolj verjetno fizično neaktivni in za 50 odstotkov bolj verjetno je tudi, da imajo čezmerno telesno težo. Za vse države pa velja, da imajo moški bolj verjetno čezmerno telesno težo kot ženske.

Izobraževanje pomaga preprečevati okvare kognitivnih (zaznavnih) funkcij in depresijo. Močna povezava med zdravjem in družbenoekonomskim položajem velja tudi za duševno zdravje. Razlike med državami v upadu kognitivnih funkcij se ujemajo z razlikami v izobrazbi. Depresija je pogostejša pri anketirancih z nižjimi dohodki ali z manj premoženja, kar zlasti velja za države na severu Evrope.

Prehranske navade za krepitev zdravja med starejšimi

V istoimenski raziskavi so strokovnjaki Matej Gregorič, Vida Fajdiga Turk in Urška Blaznik prišli do zanimivih ugotovitev. Vsak dan sadje ali zelenjavo uživa kar 85 odstotkov prebivalcev Slovenije, starih 50 let ali več, priporočene štiri dnevne obroke ali več pa nekaj manj kot četrtina (22 odstotkov).

Delež prebivalcev Slovenije, starih 50 let ali več, ki redno uživajo sadje ali zelenjavo, je primerljiv z mlajšo populacijo, delež teh, ki uživajo priporočene štiri obroke dnevno ali več, pa je v primerjavi z mlajšo populacijo višji. Slovenija se z deležem prebivalcev, starih 50 let in več, ki vsakodnevno uživajo sadje ali zelenjavo, uvršča precej nad povprečje, z deležem prebivalcev, ki uživajo priporočene štiri obroke dnevno ali več, pa celo na visoko drugo mesto med državami, sodelujočimi v raziskavi.

Nezadostno uživanje obrokov (dva ali manj dnevno) je prisotno pri 27 odstotkih, nezadostno uživanje sadja ali zelenjave (manj kot enkrat dnevno) pa pri 15 odstotkih prebivalcev, starih 50 let ali več, ki bi lahko zaradi fizioloških sprememb in ob pridruženih bolezenskih stanjih tvegali različne oblike podhranjenosti. Priporočilom zdravega prehranjevanja slabše sledijo moški in glede na starostne skupine mlajši.

Staranje spremljajo različne težave, zato sta zdravo prehranjevanje in primerno gibanje še kako pomembni točki za populacijo nad 65 let. Prebava je ključ do dobrega počutja. Ker pa je absorpcija vitaminov in mineralov v starejših letih otežena in slabša, je tu in tam treba poseči tudi po kakovostnih prehranskih dopolnilih.

Že pred leti so v znanstvenem članku Staranje populacije, potrebe starostnikov in nekateri izzivi za zdravstveno nego, objavljenemv Obzorniku zdravstvene nege, avtorice Brigita Skela Savič, Joca Zurc in Simona Hvalič Touzery zapisale: »Človek, star več kot 65 let, postaja del vsakdana v prometu, zdravstvu, izobraževanju, družabnih prireditvah, socialnih mrežah in različnih storitvah. Če pogledamo z vidika današnjih razprav, da bo človek delal do 65. leta starosti, ko bo izpolnil pogoje za upokojitev, je težko pričakovati, da se bo enostavno takoj prelevil iz vsakodnevnega delovnega obveznika v človeka, ki ne bo mogel skrbeti zase. In ravno na ta proces skrbi zase, vzdrževanja in ohranjanja dobre kondicije in preprečevanja zdravstvenih zapletov, ki se v starosti lahko pojavijo, se mora družba odzvati in pripraviti ter izvajati ustrezne programe za zdravo staranje celotnega prebivalstva.«