Ko bomo 9. junija na voliščih izbirali evropske poslance, bomo hkrati odločali tudi o naši prihodnji okoljski politiki. »Okoli 80 odstotkov zakonodaje na področju varstva okolja se sprejme na ravni EU. To pomeni, da se glavne odločitve, ki vplivajo na naša življenja in okolje, v resnici sprejmejo tam,« je opozorila direktorica Umanotere Gaja Brecelj. Zato je po njenih besedah odločitev o tem, kdo nas bo zastopal na ravni EU, v katere politične skupine se bodo bodoči poslanci povezali in kakšne politike bodo v evropskem parlamentu zasledovali, še toliko pomembnejša.
Volitve o uresničevanju zelenega prehoda
Letošnje volitve v evropski parlament so posebej pomembne tudi zaradi aktualnega družbeno-političnega konteksta, ki bo vplival tudi na izid volitev. »Številne javnomnenjske raziskave kažejo na vzpon skrajne desnice, ki s populistično retoriko v zadnjih mesecih močno demonizira zeleni prehod. Če se je prej leta in leta demoniziralo recimo migracije, skupnosti LGBTQ+ oziroma ranljive skupine, zdaj ugotavljamo, da se kot grožnjo predstavlja tudi zeleni prehod,« je izpostavila direktorica organizacije in spomnila, da smo debatam o »ustavljanju norosti zelenega prehoda« – takšen je bil naslov nedavne seje parlamentarnega odbora za infrastrukturo na zahtevo stranke NSi – priče tudi na domačem političnem parketu.
Na junijskih evropskih volitvah javnomnenjske raziskave napovedujejo vzpon desnice, ki demonizacijo zelenega prehoda izkorišča kot eno od svojih komunikacijskih strategij. Na letošnjih evropskih volitvah bomo tako odločali tudi o tem, ali bomo šli po poti zelenega prehoda ali ne. Morebiten vzpon skrajno desnih strank bi lahko ogrozil nadaljnje uresničevanje politik zelenega prehoda, meni direktorica Umanotere: »Če se bo parlament nagnil bolj v desno, se bo demonizacija zelenega prehoda začela udejanjati v praksi.«
Spomnila je tudi, da kampanjo za evropske volitve spremljajo protesti kmetov. »Mnogi kmetje so upravičeno nezadovoljni. Imajo velika administrativna bremena, nezadostne dohodke, slabe delovne pogoje, veliko zlorab v dobavni verigi … Absolutno ne trdimo, da so v dobrem položaju in da nimajo razlogov za slabo voljo. Po drugi strani pa vemo, da jih je mnogo tudi zlorabljenih v politične oziroma strankarske namene,« je opozorila Gaja Brecelj in dodala, da so kmetje hkrati ena tistih družbenih skupin, katerih dejavnost bo zaradi posledic podnebnih sprememb najbolj ogrožena. »Javnomnenjske raziskave kažejo tudi, da si v resnici večina Evropejk in Evropejcev želi ambicioznih političnih ukrepov za pospešitev zelenega prehoda. Tudi kmetje to načeloma razumejo, vendar mora biti to narejeno na pravičen način, ki bo upošteval potrebe kmetijstva,« je sklenila.
»Prisila« EU spodbudila zaščito okolja v Sloveniji
V Umanoteri v luči evropskih volitev in 20. obletnice pridružitve Slovenije EU pripravljajo publikacijo o tem, katere zelene premike je naši državi doslej prineslo članstvo v EU. Jonas Sonnenschein iz Umanotere je spomnil na izrecni cilj Slovenije ob vstopu v EU, da bi dosegli vsaj enako raven varstva okolja kot druge članice. Analiza Umanotere je pokazala, da so se v tem času številni kazalniki rabe virov in stanja narave izboljšali, so pa tudi taki, ki se izboljšujejo prepočasi ali pa so se poslabšali.
Med kazalnike, ki so se izboljšali, sodijo denimo zavarovana območja, ki danes pokrivajo šestkrat večjo površino kot pred vstopom Slovenije v EU, pa tudi emisije glavnih onesnaževal zraka, kot je na primer žveplov dioksid, ki so se občutno zmanjšale. Velik napredek smo dosegli tudi pri deležu prebivalcev, katerih odpadne vode se čistijo na čistilnih napravah – delež teh se je od leta 2000 do 2021 dvignil s slabih 20 na dobrih 60 odstotkov. Napredek od vstopa v EU je Slovenija dosegla tudi v gospodarstvu, ki je postalo učinkovitejše pri rabi vode in virov, zmanjšala se je tudi količina emisij toplogrednih plinov na enoto BDP. »Problem je, da je BDP v istem obdobju močno zrasel. Čeprav smo torej bolj proaktivni in učinkoviti, emisije niso znatno upadle. Tukaj spet trčimo v problem, da – čeprav se morda sliši kot oguljena fraza – neomejena rast na omejenem planetu ni mogoča. Procese lahko izboljšujemo, a dokler vse skupaj raste, ciljev ne bomo dosegli,« je opozoril Sonnenschein.
