Z aplavzom in besedami, da to vendarle »ni bila misija nemogoče«, je češko predsedstvo Svetu EU v torek obelodanilo dogovor držav članic o zmanjšani porabi zemeljskega plina z namenom, da se napolnijo skladišča, nadomesti izpad vse bolj nezanesljive ruske dobave, pripravi na njen morebiten popoln izpad oziroma na načrtovani popoln prerez energetske popkovine z Rusijo. »Poslali smo močno sporočilo ne le (ruskemu predsedniku) Putinu, da mu ni uspelo razdeliti Evrope, ampak tudi našim državljanom, da pozimi ne bo dramatičnih razmer,« je po srečanju ministrov, pristojnih za energetiko, dejal češki minister za industrijo in trgovino Jozef Sikela.
Končni dogovor je po pričakovanjih drugačen od tistega, ki ga je predlagala evropska komisija, predvsem pa je v njem precej izjem. Članice bodo prostovoljno zmanjšale porabo zemeljskega plina za vsaj petnajst odstotkov ali slabo sedmino v obdobju od začetka avgusta letos do konca marca prihodnje leto oziroma si ta cilj prizadevale doseči »po najboljših močeh«, piše v sporočilu Sveta EU. Kako bodo to storile, je njihova odločitev. Osnova je povprečna poraba v istem obdobju zadnjih pet let.
Zmanjšana poraba bo pomagala polniti skladišča zemeljskega plina. Cilj je, da so do zime napolnjena do 80 odstotkov kapacitet. Trenutno so po besedah evropske komisarke za energijo Kadri Simson napolnjena 66,7-odstotno.
Priprava na povprečno zimo
Evropska komisija je prvotno tudi predlagala, da lahko v primeru grozečega hudega pomanjkanja zemeljskega plina ali previsokega povpraševanja sproži opozorilo in tako odredi obvezno zmanjšano porabo. Članice EU so to pristojnost vzele v svoje roke. Tako bo komisija takšen predlog podala sama ali na pobudo petih članic, o njem pa bi potem odločali s kvalificirano večino (najmanj 15 članic s skupno najmanj 65 odstotki prebivalstva EU). Simsonova je namignila, da je tak scenarij mogoč v primeru ostrega mraza, saj naj bi aktualni dogovor pomagal EU prebroditi povprečno zimo. Sikela pa je dejal, da zaenkrat niso govorili o sankcijah proti članicam, ki omejitev ne bi spoštovale. Največ zadržkov do dogovora ima sicer Madžarska. Slovenija jih po besedah ministra Bojana Kumra nima tudi zato, ker nima lastne proizvodnje plina ali skladišč zanj.
Ministri pa so sprejeli tudi vrsto izjem, ki bodo veljale, če bo odrejeno obvezno zmanjšanje porabe plina. Ena se dotika denimo otoških članic (Irska, Malta in Ciper), ker nimajo ustreznih transportnih poti zemeljskega plina do drugih delov EU. Za baltske države bi lahko veljala izjema, ker njihova elektroenergetska omrežja niso sinhronizirana z evropskim, so pa z ruskim in se lahko zgodi, da ruska stran to prekine. V tem primeru bi bile Litva, Latvija in Estonija zelo odvisne od plinskih elektrarn. Izjeme bodo mogoče tudi v članicah, ki so napolnile skladišča nad dogovorjene ravni, za kritično infrastrukturo in za države, kjer se je v zadnjem letu poraba plina dvignila za več kot osem odstotkov glede na petletno povprečje.
Plinski signali iz Rusije
Do odločitve ministrov je prišlo dan pred za sredo napovedanim zmanjšanjem dotoka ruskega plina po plinovodu Severni tok 1 v Nemčijo za polovico, na 20 odstotkov zmogljivosti. To je morda tudi pripomoglo k dogovoru. Hkrati je Ukrajina v torek poročala o nenadnem povečanju tlaka v plinovodih iz Rusije ter opozorila, da je to tveganje za njihovo delovanje in da je rusko podjetje Gazprom o tem ni prej obvestilo. EU po plinovodih, ki vodijo čez ukrajinsko ozemlje, sicer še dobiva ruski plin, prav tako po plinovodih, speljanih čez Turčijo, a manj kot lani, je dejala Simsonova. x
