V škofjeloškem Sokolskem domu so ob zaključku projekta Šole prenove za nove generacije in dediščino 21. stoletja izpostavili njegove ključne dosežke ter poudarili pomen bolj načrtnega izobraževanja mladih na ravni osnovne šole o kulturni dediščini in njeni prenovi. Partnerji skoraj pol milijonov evrov vrednega projekta, sofinanciranega s sredstvi norveškega finančnega mehanizma, so bili enotni, da s prepletanjem vsebin več predmetov in njihovo interpretacijo na področju kulturne dediščine otroci globlje doživijo učno snov, dediščino pa povežejo s številnimi pozitivnimi doživetji, ki spremljajo obravnavano snov.
V Združenju zgodovinskih mest Slovenije so prepričani, da lahko uspešno prihodnost gradimo le ob zavedanju pomena lastne kulturne dediščine in zapuščine naših prednikov. V okviru projekta so lani ob 30. obletnici ustanovitve združenja v Škofji Loki uradno odprli obnovljene prostore novega učnega laboratorija v mestni hiši Stari rotovž na Mestnem trgu, ki so namenjeni predvsem izobraževanju osnovnošolskih učiteljev na področju nepremične kulturne dediščine. Razstavljeni so značilni materiali, orodja in vzorci za izvedbo prenove objektov. V prostorih med drugim potekajo delavnice, povezane z vsebino veljavnih učnih načrtov in aktualnimi tematikami s področja dediščine.
Didaktični kotiček in nevrotestiranje
V Osnovni šoli (OŠ) Ivana Groharja Škofja Loka je nastal demonstracijsko-didaktični kotiček, poimenovan Galerija pod Homanovo lipo. Namenjen je predstavitvi in seznanjanju učencev z lokalno kulturno dediščino in je pilotni primer možne postavitve kotičkov tudi na drugih osnovnih šolah. V okviru projekta so skupaj z učenci in učitelji OŠ Ivana Groharja testirali tudi nove učne priprave, ki so pripravljene na multidisciplinarni ravni, vse pa vključujejo primere iz kulturne dediščine. Prek nevrološkega testiranja pri likovnem pouku so preverjali in primerjali odzive otrok, ki so obravnavali učno snov po veljavnem učnem načrtu, a na področju lokalne kulturne dediščine. Odziv učencev je bil nad pričakovanji, najbolj pri ustvarjalnem delu učne ure in ob uporabi novozasnovanih didaktičnih pripomočkov, katerih namen je čim nazornejša predstavitev obravnavane tematike.
V okviru projekta so izdelali tudi štiri različne priročnike: tri za izvedbo učnih ur po posamezni triadi in enega za izvedbo dnevov dejavnosti. Del zaključnega dogodka je bila tudi okrogla miza z naslovom Kako KUL je KULturna dediščina mladim generacijam?. Sodelujoči govorci Špela Spanžel z ministrstva za kulturo, dr. Vilma Brodnik iz zavoda za šolstvo, arhitekt Matevž Granda in profesor na ljubljanski fakulteti za arhitekturo Aleksander Ostan so bili enotni, da kulturna dediščina nikakor ni breme, ampak priložnost za generacije, ki prihajajo.