Za okoli deset odstotkov so padle cene na referenčni borzi zemeljskega plina na Nizozemskem, potem ko je v noči na petek evropski svet potrdil predloge evropske komisije za stabilizacijo cen zemeljskega plina in elektrike. Po rekordnih 350 evrih za megavatno uro pred nekaj meseci se cena plina zdaj giblje okoli 115 evrov za megavatno uro, kar je le še dobrih deset evrov nad cenovno ravnjo pred začetkom vojne v Ukrajini.
Podrobnosti bo treba še doreči
Umirjanje cen plina se je danes nadaljevalo, potem ko so presojo evropskega sveta prestali predlogi za omejitev cen zemeljskega plina na referenčni nizozemski borzi, prostovoljne skupne nabave zemeljskega plina za najmanj 15 odstotkov zalog, dinamična omejitev zgornjih cen plina pri kratkoročnih nakupih tega energenta ter obvezna solidarnost med državami članicami v primeru energetske krize. A konkretne obrise tega dinamičnega cenovnega koridorja, ki naj bi ščitil energetska podjetja, posledično pa tudi odjemalce, pred visokimi špekulativnimi cenami na trgu, bo treba še doreči na zasedanju energetskih ministrov prihodnji teden.
Brez dogovora na zasedanju je ostalo vprašanje takojšnje uvedbe cenovne kapice na celoten zemeljski plin, prav tako omejitev cene zemeljskega plina v modelu določanja cene električne energije po tako imenovanem iberskem modelu, ki sta ga že uvedli Španija in Portugalska. Vsaj glede omejitve cen zemeljskega plina, ki se namenja za proizvodnjo električne energije, so se stališča nekoliko zbližala in dosežen je bil kompromis, zaradi katerega so voditelji z vrha odhajali zadovoljni. Pred uvedbo cenovne kapice na plin, ki se uporablja za proizvodnjo električne energije, bo morala komisija – podobno kot pred morebitno uvedbo dinamičnega koridorja – predstaviti finančno analizo takšnega ukrepa. »Imamo dober kažipot za delo na področju cen energentov,« je navodila evropskega sveta ocenila predsednica komisije Ursula von der Leyen.
Golob: Dali smo jasen signal trgom
»Dali smo zelo jasen signal trgom, hkrati smo znižali cene za industrijo in prebivalstvo,« je bil z izkupičkom sklepov zadovoljen premier Robert Golob, podobno sta ocenjevala tudi predsednica komisije Ursula von der Leyen in predsednik evropskega sveta Charles Michel. Dogovor bo po premierjevih ocenah koristil tako energetskim podjetjem kot tudi Sloveniji, ki bo za ohranitev konkurenčnosti industrije morala nameniti manj proračunskega denarja.
Srečanje evropskih voditeljev se je končalo brez odločitve glede cenovne kapice na celoten plin, ki ji že ves čas nasprotuje Nemčija. Kancler Olaf Scholz, ki je bil pod pritiski drugih držav, da je poleg solidarnosti pri distribuciji plina treba doseči tudi solidarnost pri njegovi ceni (takšno stališče sta med drugim zastopala odhajajoči italijanski premier Mario Draghi in belgijski premier Alexander de Croo), ni popustil. Ob koncu vrha je še enkrat poudaril, da na globalnem trgu ne morejo države določati cene zemeljskega plina, ki so jo pripravljene plačati. Hkrati pa je pohvalil na vrhu doseženo enotnost, s katero se Evropa na energetskem področju zoperstavlja ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu.
Vprašanje ostaja, kako bo z usodo dinamičnega koridorja za omejitev špekulativnih cen zemeljskega plina, ki so ga danes načeloma podprli evropski voditelji. Predsednica evropske komisije von der Leynova je prepričana, da bo dogovor sprejet (prihodnji teden bodo o njem ponovno razpravljali energetski ministri). V svetu za energetiko bi ga lahko potrdili s preglasovanjem, a je Scholz poudaril, da je odločitev treba sprejeti soglasno. Če bo potrebno, bi o ukrepu spet lahko razpravljali na ravni voditeljev EU, je dodal kancler.
