Sindrom razdražljivega črevesja prizadene tanko in debelo črevo, strokovnjaki ga velikokrat označujejo kar z angleško kratico IBS (angl. Irritable bowel syndrome), znan pa je tudi izraz sindrom iritabilnega kolona ali spastično debelo črevo. Stanje ni povezano z drugimi črevesnimi boleznimi in ne povečuje tveganja za raka na prebavilih, vendar pa zelo vpliva na kakovost življenja. Simptomi se od posameznika do posameznika lahko razlikujejo, prav tako njihova moč in trajanje, niti ni nujno, da bolezen zajame vse znake hkrati in da se pojavlja v le določenem obdobju. Bolezen najpogosteje napada mlade med 20. in 30. letom, ženske za to boleznijo zbolevajo celo dvakrat hitreje kot moški.
Vzroki – nedolžno ni niti počutje v otroštvu
Na splošno bi lahko rekli, da je bolezen sindrom razdražljivega črevesja motnja, za katero so značilne bolečine v spodnjem delu trebuha, krči in spremembe pri odvajanju blata, ki trajajo vsaj tri mesece skupaj. Vzroki oziroma sprožilci bolezni so številni, medicina jih še vedno raziskuje. Najpogosteje pa gre za kombinacijo genetskih dejavnikov, okoljskih vplivov, vnetnih procesov, najpogosteje pa se govori o motnji v komunikaciji med prebavnim traktom in možgani. Normalno delovanje prebavil je namreč odvisno od pravilnega delovanja povezav med črevesjem in možgani, gre za povezavo črevesnega živčnega sistema z živčnim prenašalcem serotoninom. Nepravilnost serotoninskih signalov lahko povzročijo nepravilno krčenje mišic na črevesnih stenah. Prav tako imajo večjo stopnjo dovzetnosti za IBS ljudje, katerih družinski člani že trpijo za to boleznijo.
Ne gre pa tudi zanemariti duševnih težav, kot so pretekle fizične ali psihične zlorabe, depresija ali anksioznost, te bolezni prav tako povečajo tveganje za nastanek sindroma. Med možne vzroke za pojav te bolezni zdravniki štejejo še: občutljivo debelo črevo, oslabljen imunski sistem, nedolžen ni niti stres, ki so ga zdaj odrasli doživeli v otroštvu, zato velikokrat na izbruh te bolezni vpliva tudi stres v kasnejšem obdobju.
Sprožilci bolezni – od stresa do prehrane
Kot so različni vzroki za nastanek bolezni razdražljivega črevesja, so različni tudi sprožilci. Med najpogostejšimi sprožilci se omenjajo: izpostavljenost stresu, hormoni in hrana. Stres je daleč na prvem mestu, saj hitro vpliva na celotno telo, znaki pa se izražajo na različne načine, od večdnevne zaprtosti do driske, močnih bolečin v spodnjem delu trebuha in v hrbtu. Ni nujno, da bolezen nastopi takoj, lahko gre za zamik nekaj ur ali dan, dva. Tudi hrana je znan sprožilec simptomov IBS, med najpogostejšimi se pojavljajo: hitra prehrana, močno začinjena hrana, maščobe, čokolada, zelje in brokoli, gazirane pijače in alkohol. Pri hormonih pa je treba omeniti obdobje pred in med menstruacijo, ko je telo že tako bolj občutljivo. Ženske v tem času omenjajo določene simptome te bolezni. Na izbruh lahko vpliva tudi druga bolezen, kot je na primer akutna infekcijska driska.
Spremljanje prehrane, počutja in uravnotežen življenjski slog
Na vse vidike življenja se vedno ne more vplivati, pomembno pa je, da se posledic določenih situacij bolniki tudi zavedajo in jih v primeru pojava bolezni redno zapisujejo v dnevnik ali beležko. Pomembni so tako čas kot okoliščine in prehrana v času pojava bolezni. Posameznik, ki ima diagnosticirano bolezen ali nanjo sumi, si z zapisi lahko omili podobne prihodnje situacije ali pa jih celo prepreči. Iz zapisov o poteku bolezni je možno tudi razbrati, kateri so sprožilci bolezni in posledično najti ustrezno rešitev. V primerih, kjer je sprožilec prehrana, je na primer potrebna postopna dieta z zdravniškim nadzorom, kjer se ugotovijo točno določena živila, ki jih bo posameznik določen čas ali pa ob določenih situacijah raje izpuščal.
Poleg spremljanja počutja in prehrane pa se ne sme pozabiti na zadostno količino spanja, urejen bioritem, pitje tekočin, vsakodnevno gibanje – čeprav gre le za krajši sprehod po svežem zraku ali telovadbo doma, slednje namreč spodbudi normalno krčenje črevesnih mišic. Pri nadzoru bolezni pomaga tudi uživanje probiotikov. Za hujše oblike bolezni obstajajo tudi zdravila, ki jih lahko predpiše le osebni zdravnik. Če se le da, naj se osebe, podvržene črevesnim težavam najprej izogibajo stresu ali se ga naučijo pravočasno prepoznavati in telesu čim prej privoščiti sprostitev, se naučijo tehnik sproščanja. Ne sme se pozabit tudi na (najmanj) 30 zlatih minut na dan, ko se počne samo tisto, kar posameznika najbolj veseli in sprošča, pa naj gre za klepet s prijatelji, reševanje križank ali preprosto počitek.
