Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil vršilec dolžnosti glavnega inšpektorja za delo Luka Lukić, je inšpektorat v luči akcije obiskal podjetja Tomplast, Nimrod, Mahle Bovec in Mahle Komen, Perutnina Ptuj, Marles hiše, Engrotuš, Plamtex, Iskra ISD - strugarstvo, Dondon, Kovinoplastika Lož in Veplas. Stominus in Pertas sta namreč k tem delodajalcem posredovala 379 delavcev, pretežno iz Srbije, BiH in Severne Makedonije, nekaj pa tudi iz Ukrajine.
Vsi postopki po Lukićevih besedah še niso zaključeni, je pa inšpektorat Stominusu izdal več prepovednih odločb. Uvedli so prekrškovne postopke zaradi nepravilnosti pri izplačilih plač in regresa, zavarovanju delavcev, neizplačilu dodatkov za nočno delo in za nadurno delo, zaznali so tudi neizpolnjevanje pogojev za posredovanje dela v Sloveniji, izplačila plač pod minimalno plačo. Poleg tega na kraju inšpekcijskega nadzora ni bilo ustrezne dokumentacije, delodajalci pa delavcem niso omogočili zakonsko določenega počitka med delom.
Številne prepovedne odločbe so bile izdane tudi, ker Stominus in Pertas nista več imela dovoljenja za opravljanje dejavnosti posredovanja dela na Slovaškem. Zaradi nedostave dokumentacije in neizvrševanja prepovedne odločbe so bili izdani plačilni nalogi.
Stominus je kot agencija za posredovanje dela na Slovaškem registriran do 16. decembra 2021, od tedaj naprej pa je voden kot gospodarska družba brez dovoljenja za opravljanje te dejavnosti. V Sloveniji je imel podružnico, registrirano kot agencijo za opravljanje dejavnosti posredovanja delovne sile, do 3. novembra lani. Ministrstvo za delo ji je to dovoljenje nato odvzelo in jo izbrisalo iz registra za posredovanje dela, a ima pravico posle dokončati do 2. aprila.
V Engrotušu je nek delavec v mesecu dni opravil kar 413 ur
Inšpektorat je v okviru akcije sicer posebej veliko posredovanih delavcev, in sicer 138, naštel v trgovcu Engrotuš, kjer je februarja poostren nadzor opravil skupaj s predstavniki Finančne uprave RS (Furs). V tem podjetju so so posredovani delavci delo po ugotovitvah inšpektorjev opravljali prek zakonsko dovoljenega časa, eden od njih je v mesecu dni opravil 413 ur - v povprečju je delal vse dni v mesecu, vsaj 13 ur na dan.
Odgovorni v Stominusu in Engrotušu niso ravnali po predpisih o plači in drugih prejemkih, o delovnem času, odmoru in počitkih ter prepovedi nadurnega dela, pri čemer so te pravice omejevali najmanj 20 delavcem, je pojasnil Lukić. Inšpektorat jih je zato kazensko ovadil, poleg njih pa je zaradi krivega pričanja kazensko ovadbo vložil še zoper poslovodjo ene od Tuševih poslovalnic. Na inšpektoratu sklepajo, da so tovrstne kršitve delavskih pravic v Sloveniji močno prisotne, zato bodo nadaljevali temeljite nadzore, in sicer tako pri naključno izbranih delodajalcih kot tudi v okviru prijav.
V družbi Engrotuš so dabes za STA pojasnili, da po opravljenem nadzoru še niso prejeli odločbe, zato vsebine ne morejo komentirati. »Inšpektorat za delo smo pozvali, da nas seznani z ugotovitvami, ki jih je predstavil v medijih,« so dodali. Ob tem so pojasnili, da so imeli s Stominusom sklenjen dogovor za posredovanje delavcev za opravljanje storitve polnjenja polic, ki pa so ga že prekinili.
Delovna inšpekcija v nadzor na RTVS zaradi številnih prijav
Luka Lukič je ob tem pojasnil, da je delovna inšpekcija nedavne nadzore na Radioteleviziji Slovenija (RTVS) opravila zaradi številnih prejetih prijav. Če nadzora ne bi opravili, bi »vse skupaj mejilo na malomarnost«, je poudaril in dodal, da je bilo kar nekaj prijav zelo dobro utemeljenih in podkrepljenih z dokazili.
»RTVS ni nobena izjema glede na kateregakoli zavezanca,« je na današnji novinarski konferenci odgovoril na vprašanje, zakaj je inšpekcija v zadnjem času večkrat obiskala RTVS. Ob tem je dodal, da javna radiotelevizija tudi ni edini zavezanec, zoper katerega so prejeli več prijav, glede na usmeritve inšpektorata za delo pa opravijo nadzor v primerih, ko se število prijav poveča.
Delovna inšpekcija je sicer po neuradnih informacijah v nadzoru na RTVS ugotovila več kršitev delovne zakonodaje. Med njimi naj bi bila prikrita delovna razmerja, zaposlovanje brez razpisa in z neustreznimi pogoji ter prekomerno nadurno delo.
Na inšpektoratu za delo so sicer v torek potrdili izvedbo nadzora, a odprtih postopkov niso želeli komentirati. Je pa Lukić tedaj dejal, da že prve ugotovitve kažejo na večje število prekrškov s področja delovnih razmerij. »Po ugotovitvah v tem nadzoru se je RTVS z vidika delavskih pravic vrnil dobro desetletje nazaj, preden so se aktivirali sindikalni boji,« je v torek dejal za STA.
Na RTVS pa so v torek v odzivu zapisal, da se očitki inšpektorata nanašajo na okoliščine, ki pomenijo večjo korist za delavca. Nekateri primeri pa da so nastali v času nekdanjega generalnega direktorja Igorja Kadunca. Ta je očitke zavrnil.
Juvan: Inšpektorat je začel delati bolj proaktivno
Državni sekretar na ministrstvu za delo Dan Juvan je na novinarski konferenci izrazil zadovoljstvo, da je inšpektorat začel delati bolj proaktivno, ob tem pa spomnil na obljubo Levice ob prevzemu mandata, »da bo to ministrstvo postalo ministrstvo za delavce«. Po njegovih besedah to problematiko naslavljajo tudi s spremembami zakonodaje. Pri tem je spomnil na v četrtek v DZ sprejeti zakon o čezmejnem izvajanju storitev, ki določa dodatne pogoje o izvajanju čezmejnih storitev tujih podjetij v Sloveniji.
Poleg tega so poslanci v četrtek opravili tudi drugo branje predloga novele zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki ureja vprašanje evidentiranja delovnega časa. »Verjetno danes tudi ta primer, ko smo ugotovili, da nekateri delavci delajo 300 do 400 ur mesečno, priča o tem, kako pomembno je, da so evidence o delovnem času verodostojne in dostopne inšpektoratu,« je poudaril.
Spomnil je še, da je ministrstvo s socialnimi partnerji začelo tudi pogovore o agencijskem delu. Želijo si njegove omejitve, ustreznejše definicije in večjih pravic agencijskih delavcev. Naslovili bi radi tudi problematiko konkuriranja tujih agencij na slovenskem trgu dela, je sklenil Juvan.
