Vpisovanje ljudskih obveznic, namenjenih polnoletnim fizičnim osebam s stalnim ali začasnim prebivališčem v Sloveniji, je potekalo od 1. do 16. februarja. Vpis je bil omejen v razponu od 1000 evrov, kolikor tudi znaša vrednost ene obveznice, do največ 100.000 evrov.
Država jih je sprva nameravala izdati v skupni vrednosti 250 milijonov evrov, a je povpraševanje za nekaj milijonov evrov preseglo to številko. Vseeno do omejitve vpisa ni prišlo in na račune vlagateljev je bilo danes v celoti dodeljenih vseh 258.398 vpisanih obveznic. Dodaten odstotek obveznic je bil vpisan na račun Nove KBM kot uradnega vzdrževalca likvidnosti. Skupaj je tako država danes izdala 261.000 obveznic z oznako RS94 v skupni nominalni vrednosti 261 milijonov evrov.
Obveznice RS94 so vrednostni papir z ročnostjo treh let in letno obrestno mero 3,4 odstotka. Obresti se bodo izplačevale vsako leto na današnji dan, prvič 23. februarja 2025.
Obveznice je vpisalo 9352 oseb
Obveznice je vpisalo 9352 oseb, od teh jih je 5659 odprlo nove trgovalne račune. Ta podatek finančnega ministra Klemna Boštjančiča še posebej veseli, saj po njegovih besedah kaže, da so državljani prepoznali ponujeno alternativo drugim naložbam. »Dosegli smo enega ključnih ciljev, ki sem ga večkrat izpostavil, to je spodbuditi zanimanje za kapitalski trg,« je ob predstavitvi rezultata vpisa obveznic dejal minister.
Najpogosteje so se vlagatelji odločili za vpis obveznic v vrednosti od 11.000 do 30.000 evrov, takšnih je 5262. Obveznice v vrednosti do 10.000 evrov je vpisalo 2380 vlagateljev, v vrednosti od 31.000 do 50.000 evrov 819, v vrednosti od 51.000 do 100.000 evrov pa 401. Za več kot 100.000 evrov ljudskih obveznic je danes na svoje trgovalne račune prejelo 490 vlagateljev.
Za skoraj dve tretjini vseh izdanih obveznic so vpisali vlagatelji v starosti od 36 do 65 let. Vlagatelji v starosti 66 let in več so jih vpisali za skupaj 82,1 milijona evrov, mlajši od 36 let pa zgolj za 10,4 milijona evrov.
Eden od ciljev izdaje ljudskih obveznic in tudi podobnih izdaj v prihodnjih letih, ko se pričakuje najvišje izdatke za obnovo Slovenije po poplavah, je tudi zagotoviti sredstva za državni proračun.
