Ljudje najdejo različne načine, kako ohraniti pokojnika v trajnem spominu. Tudi s črnilom, ki vsebuje pepel ljubljene osebe ali domačega ljubljenčka. »Vse moje življenje je bila del mene in to bo ostala tudi po svoji smrti. Spremljala me bo na vsakem koraku pri mojih dogodivščinah,« je v objavi zapisala Scout Frank, le ena izmed mnogih, ki si dajo pepel svojih ljubljenih vnesti v kožo, skupaj s črnilom za tetoviranje.
Frankova je s solznimi očmi spremljala, kako je mojstrica tetoviranja Kat Dukes, oborožena z rokavicami in lopatko, iz vrečke vzela manjšo količino pepela njene pokojne matere. Prosila jo je, da ji na gležnju upodobi goloba z razprtimi krili. »Odločiti se za tovrstni tatu je bilo nekaj najbolj enostavnega,« je komentirala Frankova, ki je svoji že tako bogati zbirki dodala novo tetovažo.
Kat Dukes je znana po svojih tetovažah, ki jih dela ročno, vbod za vbodom, brez strojčka. Tako je postala tudi specialistka za pogrebne tetovaže, ki vključujejo pepel ljubljene osebe. Umetnica, ki vodi studio Steel Honey v Kaliforniji, je tehniko začela raziskovati pred tremi leti in pol, ko se je ena od njenih strank želela na poseben način pokloniti svojemu pokojnemu psu.
Rezultat: poseben poklon
Vključitev pepela v tetovaže da umetniškemu delu globok osebni pečat. »Ko sem ustvarila tetovažo s pasjim pepelom, je bila to posebna izkušnja tako zame kot za stranko,« je pojasnila Dukesova. »Postala sva prijatelja. Ljudem vedno pripoveduje o svoji tetovaži in ponosno omeni, da je pepel njegovega psa del tega.« Ustvarjanje tako pomembnih umetnin ji veliko pomeni, saj lahko svojim strankam na tak način vrne vsaj delček tistega, kar so izgubili. Tudi sama je spomin na očeta ohranila v tetovaži z njegovim pepelom.
Varnostni pomisleki
Uporaba pepela v črnilu za tetoviranje občasno spodbudi pomisleke glede varnosti, vendar Dukesova meni: »Sama nikoli nisem imela težav. Naredila sem na stotine tovrstnih tetovaž in lahko zagotovim, da je to zelo varen postopek.« Poudarila je, da visoka temperatura, pri kateri so posmrtni ostanki upepeljeni, zagotavlja, da ne more preživeti nič škodljivega. Čeprav priznava, da plastične vrečke, ki se uporabljajo za shranjevanje pepela, niso razkužene, je prepričana, da je postopek tetoviranja s palico in vbodom manj invaziven kot strojne tetovaže, kar lahko še dodatno zmanjša tveganje. Pravilno narejene tetovaže ostanejo v dermisu in ne vstopajo v krvni obtok. »Tega ne bi naredila, če bi mislila, da ogrožam svoje stranke,« je samozavestno dodala.
Postopek, ki ga prej še ni poznala, se je po njenih besedah izkazal za docela preprostega. »Vse, kar moraš storiti, je to, da črnilu dodaš pepel. In prav zaradi tega je takšna tetovaža še bolj posebna,« je povedala 32-letna umetnica. »Veliko ljudi misli, da je to nehigienično, nekateri se nad tem zgražajo. Tu, v Združenih državah, se o tem ne sliši pogosto, ljudje pa po navadi zavračajo tisto, česar ne poznajo.«
