V štirih severnih kosovskih občinah, kjer so večinsko prebivalstvo Srbi, so potekale sporne lokalne volitve, ki bi jih sicer morali izvesti že decembra lani. Včerajšnje glasovanje je bilo zaznamovano z bojkotom srbskih volilcev, k čemur je pred volitvami pozivala Srbska lista, ki je na poprejšnjih volitvah na teh območjih dobila tudi do 90 odstotkov glasov, pozivi za bojkot pa so prihajali tudi iz srbskega političnega vrha. Volili so župane na tistih območjih, kjer so novembra na vrhuncu krize med Beogradom in Prištino zaradi kosovskih registrskih tablic v znamenje protesta župani odstopili s položajev.
V občinah Severna Mitrovica, Leposavić, Zubin Potok in Zvečan bodo tako novi župani postali kosovski Albanci – za županska mesta se je potegovalo enajst kandidatov, med njimi pa je bila kot neodvisna kandidatka zgolj ena Srbkinja. Sladjana Pantović se je potegovala za župansko mesto v Zvečanu. Volilci so včeraj izbirali tudi med 60 kandidati za občinske svete v Zvečanu in Leposaviću. Po drugi strani je kosovsko politično vodstvo, očitno zavedajoč se težav, ki jih lahko prinese bojkot volitev, pozivalo prebivalce, naj se jih vendarle udeležijo. »Te volitve so velik cirkus, saj potekajo v pogojih, v katerih svobodne in demokratične volitve ne morejo potekati,« je ocenil dr. Rok Zupančič, izredni profesor na katedri za obramboslovje Fakultete za družbene vede. Opozarjal je, da zaradi nizke volilne udeležbe izvoljeni kosovski Albanci ne bodo imeli legitimnosti, saj bodo težko trdili, da jih je izvolilo ljudstvo. ZDA so sicer že napovedale, da bodo rezultat volitev sprejele.
Kako bodo prevzeli delo?
Srbski predsednik Aleksandar Vučić je pred volitvami ocenjeval, da bo po volilni nedelji na severu Kosova sledila »popolna okupacija«, a da se bodo ljudje, ki so se nanjo že navadili in pripravili, odzvali mirno. Srbija se bo za pravice tamkajšnjih srbskih prebivalcev še naprej borila, je dodal. Eden izmed srbskih argumentov za bojkot volitev je bil, da srbska udeležba pri dosedanjih volitvah ni prinesla rezultatov, do njih pa ne bi smelo več priti, dokler ne bo oblikovana zveza srbskih občin, ki jo Beograd terja od Prištine vse od leta 2013, ko je bil sklenjen bruseljski dogovor. Prav tako Beograd zahteva umik kosovskih specialnih sil.
Poleg vpliva kosovskih volitev na proces normalizacije odnosov med Beogradom in Prištino Zupančič opozarja, da bodo izvoljeni kosovski Albanci slej ko prej morali prevzeti dolžnost. Že tako težaven proces napredka na poti normalizacije odnosov se utegne še zaplesti. »Težava je, da v občinah Zubin Potok, Leposavić, Zvečan kosovske oblasti nimajo svoje zgradbe, ki bi jo lahko uporabili za občinsko upravo. Do sedaj so te kosovske institucije v teh treh občinah funkcionirale vzporedno, in sicer v zgradbah občin 'po srbskem sistemu', ki ga podpira in financira Beograd – torej ne v okviru institucij kosovske države.« Zato se Zupančič sprašuje, kaj se bo zgodilo, ko bodo ti nelegitimno izvoljeni predstavniki želeli vstopiti v zgradbe in začeti delati. »Brez specialnih sil kaj takšnega ne bo mogoče zaradi odpora Srbov. Bodo specialci vsakodnevno čuvali te ljudi? Bodo kosovske oblasti zgradile nove zgradbe?«
Po zapletih novi zapleti?
Ob vsem tem pa se postavlja tudi vprašanje, ali bodo ti župani na svojih funkcijah sploh lahko ostali. »V skladu s kosovsko zakonodajo imajo Srbi možnost, da župana odpokličejo. Dvajset odstotkov registriranih volilcev mora vložiti pobudo za referendum in Srbi imajo večino v vseh občinah. Organizira se referendum. Če večina registriranih volivcev nato na referendumu glasuje za odpoklic, je župan odpoklican,« možnost dodatne politične zaostritve razlaga Zupančič.
»Tega seveda Srbom ne bo težko doseči. In organizirale bi se nove volitve, kjer bi se zgodba lahko ponovila. Zdaj smo torej še dlje od tega, da se Srbi kadar koli integrirajo, saj lahko Srbi v skladu s kosovsko zakonodajo legalno onemogočajo delovanje kosovskih institucij.« Zupančič težko verjame, da se bo sedaj našla kakšna pametna rešitev. »Srbi na Kosovu so v zelo težki situaciji in upravičeno besni na Kurtija, ki nenehno pošilja specialne sile na sever. To je uvod v novo krizo, za katero pa ne vemo, kako se bo končala,« še pravi Zupančič.
