Današnji dan bodo zaznamovali predvidoma močni in dolgotrajni nalivi, ki bodo že v dopoldanskih urah dosegli zahodno in osrednjo Slovenijo, je napovedal meteorolog Brane Gregorčič z Agencije Republike Slovenije za okolje (Arso). Čez dan se bo vremenska motnja širila proti vzhodu, kjer so mogoča krajevna neurja s točo in močnim vetrom, ki bodo posledica segrevanja ozračja v dopoldanskih urah, je opozoril Gregorčič. Na Arsu so naredili več izračunov ocene količine padavin, po najslabšem scenariju pa bi lahko zapadlo od 100 do 150 milimetrov padavin. »Trenutno je nemogoče predvideti, kateri scenarij se bo dejansko uresničil. Vsekakor smo izdali oranžno opozorilo, ki je druga najvišja stopnja vremenskega opozorila. Čez dan ne izključujemo možnosti prilagajanja opozoril trenutnim razmeram,« je včeraj opozoril Gregorčič in priporočil, naj ljudje spremljajo radarsko sliko padavin, informacije pa bodo redno osveževali tudi na facebook profilu Arsa.
Radarsko sliko padavin in vremenska opozorila lahko spremljate tudi prek portalov Arso in Neurje.si.
Najbolj ranljiva območja, ki so bila poplavljena v začetku meseca
»Ponovno jesensko-poletna situacija, ki nam pravzaprav ne prinaša nič dobrega tudi na vodah,« je včeraj dejal Arsov hidrolog Janez Polajnar. Skrbi povzroča predvsem dejstvo, da vodotoki, ki so poplavljali v začetku avgusta, ponekod še niso bili urejeni do te mere, da bi lahko ponovno prevajali večje količine vode, ki jih vremenoslovci pričakujejo. Arso je včeraj kot poplavno najbolj ranljiva območja izpostavil območja obeh Sor, Gradaščice, Kamniške Bistrice, Zgornje Savinjske doline in Mežiške doline. »Največ dežja pričakujemo prav na pritokih rek, kjer razmere sanacijsko še niso urejene, torej niso urejene odtočne razmere,« je povedal Polajnar in poudaril: »Pričakujemo, da bodo hudourniški vodotoki naraščali hitro in silovito.«
Hudourniške poplave pa niso pričakovane samo na območjih, ki so bila poplavljena že v začetku avgusta. Polajnar je omenil, da danes do hudourniških poplav lahko pride tudi v zahodni Sloveniji v predalpskih hribovjih, na območju reke Reke in tudi na notranjskem Krasu. V popoldanskih urah pa to opozorilo velja za vzhodno Slovenijo. Dodal je, da je ob vodotokih še vedno veliko plazin in materiala, ki bi lahko ob tako burnih padavinah, kot jih pričakujejo, ponovno prispeli v rečna korita in zajezili vodo. »Zaradi tega lahko pričakujemo razlivanja in poplavljanja zlasti pritokov večjih rek na neobičajnih območjih,« je izpostavil Polajnar.
Iz Geološkega zavoda Slovenije so sporočili, da zaradi lokalnih nalivov obstaja povečana nevarnost ponovnega aktiviranja zemeljskih plazov na območjih, kjer so se sprožili ob nedavni ujmi. Zavod je prebivalcem priporočil, naj spremljajo dogajanje na plazovih, pozorni pa naj bodo tudi na spremembe na tleh, pobočjih in objektih ter naj upoštevajo navodila, ki jih je posredovala civilna zaščita, še posebej če je bila odrejena evakuacija, so dodali.
Polajnar in poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan sta že včeraj ljudi, ki stanujejo na priobalnih zemljiščih, pozvala k samozaščitnim ukrepom, kot so umik premične lastnine na višje predele. Čeprav so po Šestanovih besedah hudourniške poplave manj predvidljive kot klasične, je poveljnik civilne zaščite ljudem vseeno priporočil namestitev protipoplavnih vreč, na primer pred vhodna vrata in garaže, kjer so že imeli izkušnje s poplavami. Tako prebivalce ob rekah kot tudi gradbene delavce, ki izvajajo sanacijo v in ob rečnih strugah, je pozval, naj danes spremljajo radarsko sliko padavin in opozorila, da bi se lahko pravočasno skupaj z gradbeno mehanizacijo umaknili iz bližine vodotokov. Vodja sektorja za gospodarske javne službe in investicije na direkciji za vode Rok Penec je lastnike priobalnih zemljišč že včeraj pozval, naj s teh zemljišč odstranijo vse predmete, hlodovino, morebitne ostanke po čiščenju gozdov ter bale sena, »ki so se zadnjič izkazale kot potencialno nevaren element pri zagotavljanju pretočnosti strug«.
Povečali bodo ekipe za sanacijo vodotokov pred zimo
Šestan je pojasnil, da je še vedno aktiven državni načrt zaščite in reševanja, ki je bil aktiviran po poplavah v začetku meseca. Zagotovil je, da so pripadniki civilne zaščite, gasilci in druge pristojne službe v pripravljenosti, da pomagajo. Prepričan je, da je ljudem, ki stanujejo na ogroženih območjih, zelo neprijetno čakati na novo ujmo. »Želim jim, da se ta napoved ne bi uresničila ali pa da bi se uresničila vsaj po blažjem scenariju. Da ne bo zapadlo 150 milimetrov dežja,« je dejal Šestan. Penec je zagotovil, da je direkcija za vode aktivirala vse sile svojih koncesionarjev za sanacijo prizadetih vodotokov. Te ekipe bodo v prihodnjih dneh in tednih za vsaj eno tretjino še povečali. »To nam bo omogočilo, da bi pred jesenskim deževjem oziroma pred zimo vodotoke v večji meri uredili na način, da bodo ustrezno pretočni,« je pojasnil Penec.
