Hrvaški premier Andrej Plenković je v petek prvič, odkar je leta 2016 prišel na čelo vlade, obiskal Srbijo, a pripeljal se je le v Sremsko Mitrovico in Subotico na povabilo hrvaške manjšine, ki živi v Vojvodini. Sicer se je srečal s srbsko premierko Ano Brnabić, a do večjih premikov v odnosih ni moglo priti, ker v Srbiji odloča predsednik Aleksandar Vučić.
V Subotici je Plenković skupaj z Brnabićevo odprl hrvaški kulturni dom, velik 1100 kvadratnih metrov. Financirala ga je njegova vlada, stal je 1,8 milijona evrov. V Srbiji je trenutno 39.000 Hrvatov, večinoma so v Vojvodini. Leta 1961 jih je v Srbiji živelo 200.000, leta 1991 še 100.000. To drastično zmanjševanje števila Hrvatov v Vojvodini je toliko bolj obžalovanja vredno, ker je hrvaška manjšina pisana in kulturno produktivna. Tvorijo jo razne etnične skupine, kot so Bunjevci, ki izvirajo iz Hercegovine, in Šokci, ki počasi izginjajo.
Manjšini dali pobudo za pogovore
Hrvaška manjšina (podobno kot srbska na Hrvaškem) pa hoče biti most med državama. To je od lani jeseni toliko bolj mogoče, ker je Tomislav Žigmanov, ki vodi stranko hrvaške manjšine, v vladi Brnabićeve minister za človekove in manjšinske pravice. »Po sušnem obdobju je to zdaj drugo srečanje obeh predsednikov vlad v manj kot dveh mesecih, kar je pozitivno,« je dejal Žigmanov za Al Jazeero in poudaril, da se najtežji del problemov nanaša na vojno 1991–1995 in na izgubljeno zaupanje v odnosih med državama. Hrvaški mediji pa so v petek zvečer povzemali »hrvaško-srbskega« ministra, ko je dejal, da Srbija zelo dobro razume, da pot v EU vodi prek reševanja odprtih vprašanj s Hrvaško.
Menda sta prav hrvaška in srbska manjšina dali pobudo za te pogovore med predsednikoma vlad. Vsekakor sami najbolj občutita vsako poslabšanje odnosov med državama. V resnici sta se Plenković in Brnabićeva v Subotici lahko konstruktivno pogovarjala predvsem o manjšinah in morda še o okrepitvi gospodarskega sodelovanja, glede drugih vprašanj ji Vučić najbrž ni dal pooblastil.
Pravzaprav je Vučić preveč zaseden s protesti prozahodne opozicije in napetimi razmerami na Kosovu. Hrvaška opozicija pa zdaj očita Plenkoviću, da mu s tem obiskom pomaga v težavah. Vendar Plenković ni hotel priti v Beograd in se ni hotel sestati z Vučićem. A pogovori z dejanskim vladarjem Srbije bi imeli veliko večjo težo in pomen kot s premierko, ki mu je podrejena.
Hrvaška zahtevala preveč
Sicer sta se Plenković in Vučić pomenkovala januarja v Davosu. Zdaj pa je hrvaška stran kot pogoj za pogovore z Vučićem zahtevala preveč, tudi da se začne reševati vprašanje 1812 izginulih Hrvatov in da dobi hrvaška manjšina svojega predstavnika v srbskem parlamentu, tako kot ima srbska manjšina zagotovljene tri poslanske sedeže v saboru.
Letos so se odnosi med državama malce izboljšali. Poleg pogovorov v Davosu je treba omeniti januarski prihod srbskega zunanjega ministra Ivice Dačića v Zagreb na pravoslavno praznovanje božiča. Srečal se je s Plenkovićem, s katerim se je konec aprila pogovarjala v Zagrebu tudi Brnabićeva, ki je prav tako uradno obiskala srbsko manjšino.
