Vlada, predsednik vlade bi morala temu področju nameniti več pozornosti. Žal ni tako. Če ne bo konsenza na nivoju vlade in parlamenta, ker to ni problem samo šolnikov, se nam bo zgodilo podobno kot epidemija. Ta je bila v začetku zdravstveni problem, zdaj, ko smo videli, da smo nekatere stvari zamudili, pa to plačujemo. Plačujejo mladi. Vlada, ki se je res ukvarjala s šolstvom, je bila prva Drnovškova vlada. Takrat je bilo šolstvo na prvem mestu. Pozornosti, denarja je bilo dovolj. Takrat ko je bil minister Slavko Gaber. Veliko je odvisno od ministra. Če je minister pravi, si zna priboriti to pozicijo. Čeprav bi moral imeti predsednik vlade, enako kot ravnatelj, pogled na vse. Zdaj je čas, da bi predsednik vlade dal poudarek izobraževanju. Tako pa poglejte, kdo so svetovalci v njegovem kabinetu. Posebej za izobraževanje ga nima, tudi v uradu predsednice republike ga ni. Na simbolni ravni to nekaj pove. Delo
Nepreslišano: Ivan Lorenčič, dobitnik državne nagrade za življenjsko delo v srednjem šolstvu
Učiteljev ne morete kar čez noč sproducirati, zaenkrat pa tudi ni ukrepov, ki bi na daljši rok dvignili ugled učiteljstva. Več pripravniških mest ni dalo 100-odstotnega odziva. Druga stvar so plače. Sramotno je dati učitelju začetniku 1200 evrov. Pa tudi s tem ne boste rešili problema kadrov. Vmešavanje staršev in pritiski na učitelje so preveliki. V Južni Koreji so imeli pred kratkim močen protest učiteljev, da tako več ne gre, da ne bodo prenesli pritiskov in da mora država nekaj narediti. Pri nas gremo v isto smer. Mlade generacije pa razmišljajo zelo pragmatično. Podobno kadrovsko stisko na področju matematike in fizike smo sicer že imeli pred 30, 35 leti. Ki smo jo reševali enako kot danes. Na gimnaziji je matematiko učil absolvent strojništva. Ni bilo ljudi. Ampak to dodatno degradira, zmanjšuje pomen učiteljev.