Zahodna diplomacija je preko predsednika Srbije Aleksandra Vučića dosegla umik cestnih blokad s kamioni. Te so kosovski Srbi postavili na severu Kosova že 10. decembra, pred najpomembnejšim mejnim prehodom Merdare pa v začetku tega tedna. Pred tem je Priština, seveda na pritisk EU in ZDA, pristala na to, da iz zapora v hišni pripor prepelje Dejana Pantića, nekdanjega policista v Kosovski Mitrovici, ki je obtožen terorizma in zaradi katerega so sploh postavili barikade. Predsednica Kosova Vjosa Osmani je glede te odločitve, ki jo je sodišče v Prištini na zahtevo tožilstva izvršilo že v sredo zvečer, neprepričljivo izjavila, da ni politična.
Zagotovila za kosovske Srbe
Na srbski strani je bil odločilen preboj dosežen v sredo zvečer, ko se je Vučić na meji sestal s kosovskimi Srbi in jih prepričal, da morajo odstraniti barikade, ker so zahodne države obljubile uresničitev njihovih zahtev. Poleg »izpustitve« Pantića tudi, da se bodo kosovski »policijski specialci« umaknili iz štirih srbskih občin na severu in da ne bo aretacij kosovskih Srbov, ki so postavili barikade. Kosovski Srbi pa so Vučiću dejali, da bodo barikade takoj spet postavili in se odcepili od Kosova, če bo znova aretiran kdo med njimi ali če bo Srbija priznala neodvisnost Kosova.
Že v četrtek zjutraj so kosovski Srbi najprej odstranili zadnjo postavljeno barikado pred mejnim prehodom Merdare. Kosovske oblasti so mejni prehod takoj odprle. Čez ta prehod, ki po hitri cesti povezuje Prištino in Niš, se vozijo tudi Albanci na začasnem delu v tujini. Torkova zaostritev razmer na meji je bila posledica postavitve cestne blokade v Merdarah, zaradi česar so kosovske oblasti prehod zaprle. Proti večeru so Srbi na severu Kosova začeli odstranjevati tudi dvajset dni stare barikade, tako da bo Priština odprla tudi manj pomembna mejna prehoda Jarinje in Brnjak.
Novinar zagrebškega Jutarnjega lista Augustin Palokaj pa je prepričan, da je dal cestne blokade postaviti Vučić, zato je tudi brez težav dosegel njihovo odstranitev. Cestne blokade naj bi bile pritisk in kazanje mišic pred letom 2023, ko naj bi EU in ZDA napele vse moči, da bi prišlo do politične rešitve kosovskega problema.
Težavna pot do normalizacije odnosov
Zahodne države imajo vsekakor dovolj tega, da lahko kadar koli pride do nevarne zaostritve in ob kakšnem nesporazumu ali napaki celo do spopadov, k čemur menda spodbujajo v Kremlju. Tokrat sicer ni bilo žrtev v krizi, ki se je začela že poleti z zahtevo Prištine po uveljavitvi kosovskih registrskih tablic na celotnem ozemlju Kosova. Srbi so se novembra umaknili iz vseh kosovskih institucij, tudi policije, zaradi česar je 10. decembra Priština poslala več sto svojih policistov v štiri srbske občine na severu in v njih hotela organizirati nove občinske volitve, zgoraj omenjeni Pantić pa naj bi sodeloval v napadu s petardami in šok bombami na volilno komisijo v srbski Severni Mitrovici.
EU in ZDA se zavzemajo za normalizacijo odnosov, kar ne pomeni, da mora Beograd priznati neodvisnost Kosova, ampak samo, da preneha ovirati njegovo članstvo v mednarodnih organizacijah. Brez tihe privolitve Beograda to ni mogoče, ker neodvisnost Kosova priznava samo polovica držav članic Združenih narodov, torej je polovica držav na strani Srbije in bo glede Kosova storila to, kar želi Beograd. Priština pa bi morala dovoliti avtonomno upravo štirih srbskih občin na severu Kosova. A ne Vučić ne kosovski premier Albin Kurti zaenkrat nista pripravljena niti malo popustiti. x
