V četrtek zvečer je Paul McCartney gledalcem na stadionu MetLife v New Jerseyju pripravil dogodek, ki ga ljubitelji glasbe ne bodo kar tako pozabili. To je bila zadnja postojanka njegove turneje Got Back, in da bi veličastno proslavil njen konec, je na oder povabil domačina Brucea Springstreena in Jona Bon Jovija in z njim sta zapela s pomočjo približno 50 tisoč obiskovalcev na nabito polnem stadionu. McCartney je dva dni pred svojim 80. rojstnim dnevom v dveh urah in pol zaigral približno 40 skladb, in to na koncu intenzivne turneje, ki je obsegala 16 koncertov v slabih dveh mesecih. Če bi rekli v šali - McCartney je danes pri svoji starosti tako neumoren v koncertiranju, da bi prej sodil v Rolling Stones kot pa v svojo matično skupino Beatles.
Koncertiranje je tudi tisto, s čimer legendarni McCartney najbolj navdušuje v zadnjem obdobju svoje kariere po prelomu stoletja. Čeprav je tudi v tem času izdal nemalo dobre glasbe - zadnji album McCartney III (2020) je celo zasedel vrh britanske lestvice albumov -, pa se njegove dandanašnje pop kompozicije ne uvrstijo več ob bok njegovim legendarnim skladbam iz časa skupin The Beatles in Wings ter njegove zgodnje solo kariere v 70-ih in 80-ih letih. McCartneyja danes slavimo predvsem kot popkulturno ikono, katere glasbeni genij je neizpodbiten. Britanec je bil za 20. stoletje tisto, kar sta bila Mozart in Bach za 18. ali Beethoven in Wagner za 19. stoletje. Skladatelj, čigar kompozicije so spremenile pojmovanje glasbe neke dobe. Če danes poslušate albume kot Sgt. Pepper's Lonely Hearts Club Band (1967), The Beatles (1968) ali Abbey Road (1969), ne zvenijo sveže samo zato, ker so pesmi na njih izvrstne, temveč ker se je celotna zahodna pop in rock glasba po njih zgledovala do te mere, da so glasbeniki kasneje zgolj imitirali temelje in inovacije liverpoolske skupine.
Nad McCartneyjem je seveda vedno viselo tudi vprašanje, zakaj njegov genij po razpadu Beatlesov kljub obilici hitov ni nikoli dosegel višav, ki jih je dosegel ob delu s skupino. McCartney med solo kariero nikoli ni posnel takšne mojstrovine, kakršno je na primer George Harrison z All Things Must Pass (1970). Dejstvo je, da je McCartney živel in dihal za svoje Beatle in je zgolj iz partnerskega, a tudi skrajno tekmovalnega odnosa z Johnom Lennonom iz sebe izvlekel tisto najboljše. Včasih že skoraj na nadnaravno nerazložljive načine - znano je, da so se McCartneyju nekatere najbolj slovite pesmi, kot sta Yesterday in Let It Be, pojavile v sanjah in jih je zjutraj preprosto spisal na papir. Prav nedavno smo v dokumentarnem filmu Get Back (2021) prvič videli, da so mu Beatli res pomenili vse, to pa najbolje uteleša prizor z njegovim praznim pogledom na robu solz, ko spozna, da je s skupino konec. V tistem trenutku je McCartney tudi sam izgubil delček svoje duše.
Zaradi tega ne preseneča, da je legendarni glasbenik na zaključeni turneji še vedno preigraval skladbe iz obdobja Beatlov in je na odru celo uprizoril virtualni duet z Johnom Lennonom na podlago posnetkov s slovitega koncerta na strehi njihovega londonskega studia leta 1969. Obiskovalci bodo tako tudi na prihajajočem Glastonburyju, kjer bo McCartney ob Billie Eilish in Kendricku Lamarju eden osrednjih izvajalcev, imeli priložnost videti živo glasbeno ikono, glasbenika, ki je zaznamoval in spreminjal zahodno pop kulturo minulega stoletja. Ob 80. rojstnem dnevu ga zato ne pozabimo slaviti, dokler je še pri močeh deliti svoj genij s širnim svetom.
