Naslednjič naj bi se na centralnih pogajanjih, torej z vsemi reprezentativnimi sindikati, dobili sredi prihodnjega meseca, predvidoma 15. marca, ko naj bi že bil pripravljen predlog zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, o katerem bi se po časovnici morali uskladiti najpozneje do 30. junija.
Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je po sestanku pojasnila, da morajo na vladni strani pripraviti še nekaj zadev, da bi pogajanja nato lahko hitreje stekla. V vmesnem času pa bodo potekali sestanki po dejavnostih, kjer se bodo po ministričinih navedbah pogovarjali o sistemu kot takem, ne o plačnem delu.
Ministrica je sicer današnja pogajanja ocenila kot konstruktivna in meni, da so na pravi poti. Pri predlogu, da bi do dogovora o novih pravilih zamrznili napredovanja in izplačevanje delovne uspešnosti, pa vladna stran očitno ne bo vztrajala.
Spomnila je, da se v času pogajanj o obstoječem plačnem sistemu, ki je stopil v veljavo leta 2008, plače v javnem sektorju niso usklajevale z inflacijo, ker je bil dogovor, da se polovico teh sredstev nameni skladu, ki bi omogočil hitrejšo implementacijo novega sistema, druga polovica pa je šla v drugi pokojninski steber.
Ker tako pri napredovanjih kot izplačevanju delovne uspešnosti prepoznavajo anomalije, so v razmislek predlagali, da bi namesto ohranjanja teh anomalij vnaprej ta sredstva tudi tokrat namenili v hitrejšo implementacijo novega plačnega sistema. Zavedajo pa se, da brez soglasja sindikatov to ni mogoče in, ker ocenjujejo, da soglasja ne bo, pri predlogu ne bodo vztrajali.
Ko pa se bodo dogovorili in upa, da se bodo, ter bodo prešli v fazo implementacije, »pa gotovo ne bomo vzdrževali dvojnega sistema, torej sistema, ki ga ocenjujemo kot krivičnega, napačnega in slabega, ampak bomo pač prešli na nov sistem, ki bo verjetno definiral drugačna merila, kriterije tako za uspešnost kot tudi za napredovanje«.
Vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je po sestanku povedal, da so danes med drugim izpostavili »nekatere zelo vprašljive elemente predlaganega plačnega sistema, povezane z ločenimi plačnimi stebri«.
Po njegovih besedah je njihov ključen očitek, da bi se anomalije iz sedanjega sistema v novem »preprosto legaliziralo«, in sicer tako, »da se jih razporedi v posamezne škatle in škatle zapre, da se ne gledajo med seboj«. Prepričani so, da se primerjavam po celotnem javnem sektorju, ne le znotraj stebrov, ni mogoče izogniti ter da so te potrebne in dopustne. Zato so predlagali, »da kreirajo neko orodje«, kako bodo lahko te primerjave izvajali.
Tudi v drugi sindikalni pogajalski skupini po besedah njenega vodja Jakoba Počivavška kot neustrezno ocenjujejo, »da primerjav med stebri ni in da se nekatere zadeve, ki danes generirajo različno rast plač v dejavnostih, prenašajo v stebre«. Prepričani so, da na takšen način ne bomo dobili bolj pravičnega plačnega sistema. Ko bodo dobili predlog zakona, pa bodo videli, v kolikšni meri jim je vladna stran prisluhnila, je še dejal Počivavšek.
Bolj pomembno vprašanje od tega, kakšni so stebri in koliko jih bo, je po njegovih besedah, kaj se bo v stebrih lahko urejalo in kakšna bodo razmerja med posameznimi stebri. Danes pa so postavil tudi vprašanje, kaj je narobe z obstoječo strukturo kolektivnih pogodb, ki temelji na dejavnostih, a odgovora niso dobili.
Kot eno pomembnih vprašanj je sicer Počivavšek izpostavil še vprašanje prevedbe delovnih mest na novo plačno lestvico. Pojasnil je, da je bilo razmerje med najnižjo in najvišjo plačo po njihovem predlogu res ena poti sedem, a je ključno, kako so delovna mesta znotraj tega razpona razporejena. Zagotovo je nesprejemljivo, da bi zgolj najvišja delovna mesta premaknili višje, ostala pa bi ostala bolj ali manj tam, kjer so danes, je poudaril.
