Na zasedanju voditeljev sedemindvajseterice, med katerimi je tudi slovenski premier Robert Golob, bodo med drugim govorili o tem, kako zagotoviti humanitarni dostop do Gaze, potem ko je Izrael po napadih palestinskega oboroženega gibanja Hamas uvedel popolno blokado območja in ni dovolil oskrbe te enklave z vodo, hrano, elektriko in gorivom. Medtem je v Gazo minuli konec tedna v omejenem obsegu vendarle začela prihajati mednarodna humanitarna pomoč.
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je ponovno izrazil podporo EU Izraelu do samoobrambe v skladu z mednarodnim pravom ter ostro obsodil teroristične napade Hamasa na izraelsko ozemlje 7. oktobra. Pri tem je po njegovem pomembno, da je EU enotna in da brani evropska načela in vrednote.
Pričakovati je, da se bo na vrhu razprava vrtela predvsem o tem, ali naj EU pozove k humanitarni prekinitvi spopadov med Izraelom in Hamasom. Med članicami EU so razhajanja glede tega vprašanja. Nekatere članice, med njimi Nemčija, nasprotujejo temu, da bi se EU pridružila takim pozivom, medtem ko druge, denimo Španija in Irska, to zagovarjajo. Voditelji glede na zadnji osnutek sklepov vrha pozivajo k »humanitarnim koridorjem in premorom« za dostavo humanitarne pomoči ljudem v oblegani palestinski enklavi.
Golob: Pomembna zaščita civilistov, ne poimenovanje prekinitve spopadov
Po mnenju slovenskega premierja Roberta Goloba ni pomembno poimenovanje prekinitve spopadov na Bližnjem vzhodu, ampak zaščita civilistov. Voditelji EU morajo danes sprejeti jasno stališče, da je treba zaščititi civiliste na obeh straneh in vzpostaviti humanitarne koridorje, je dejal. Kot je poudaril Golob, bo vprašanje spopadov na Bližnjem vzhodu glavna tema zasedanja voditeljev EU v Bruslju in verjetno tudi tista, na kateri se bodo »najbolj lomila mnenja«.
Pričakovati je, da se bo na vrhu razprava vrtela predvsem o tem, ali naj EU pozove k humanitarni prekinitvi spopadov med Izraelom in Hamasom. Glede na zadnji osnutek sklepov naj bi voditelji pozvali z vzpostavitvi humanitarnih premorov, ki bi omogočili dostavo humanitarne pomoči v Gazo, ne pa k humanitarni prekinitvi ognja.
»Jaz mislim, da je ime manj pomembno. Pomembno je, da se zaščiti civiliste in na tem bomo vztrajali. Vztrajali bomo, da se čim prej, to je še danes, sprejme jasno stališče, da je treba zaščititi civiliste na obeh straneh, da je treba vzpostaviti humanitarne koridorje,« je ob prihodu na zasedanje povedal Golob. Poleg tega je treba zaščititi ključno infrastrukturo, kot so bolnišnice in humanitarna infrastruktura, je poudaril.
Kot je še povedal, je treba vse strani pozvati, da spoštujejo mednarodno humanitarno pravo. »Jaz mislim, da je to točka, od katere ne smemo odstopiti,« je dejal premier. Glede kritik na račun predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, ki v prvih dneh po začetku spopadov ob zagovarjanju pravice Izraela do odgovora na teroristični napad Hamasa ni pozvala k spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava, je medtem dejal, da bo predsednica imela danes priložnost pojasniti svoja takratna in današnja stališča.
»Danes vsi skupaj stremimo k enotnosti in jaz verjamem, da bomo danes vseeno poskušali zadržati to enotnost, tako da se ne bi opredeljeval do preteklosti, raje bi gledal na današnji dan,« je dejal Golob. EU mora biti enotna tudi pri zavzemanju za to, da se konflikt ne razširi v regiji, je še povedal. Tako bo lažji tudi odnos do drugih žarišč, kot je ruska agresija na Ukrajino.
Mnenja članic glede bližnjevzhodnega konflikta različna
Španski premier Pedro Sanchez se je ob prihodu na vrh EU zavzel za prekinitev ognja za območje Gaze. Kot je dejal, si želi prekinitve ognja, če za to ni pogojev, pa »vsaj humanitarni premor«, da bi omogočili dostop za vso humanitarno pomoč, ki jo Palestinci v Gazi potrebujejo. Po prepričanju nizozemskega premierja Marka Rutteja pa je ključno, da boj Izraela proti Hamasu ne gre na račun Palestincev v Gazi. Rutte je Izrael pozval, naj prevzame odgovornost za humanitarni dostop za Gazo in za dolgoročno stabilnost.
Madžarski premier Viktor Orban je priznal, da so mnenja članic glede bližnjevzhodnega konflikta različna, Madžarska pa da podpira pravico Izraela, da se brani. Z vidika EU in Madžarske sta po njegovem pomembni državi Izrael in Egipt. To regijo je treba stabilizirati, sicer bodo migracijski tokovi prišli v Evropo, je opozoril. Po Orbanovem mnenju obstaja »jasna povezava med terorističnimi dejanji in migracijami«. »Tisti, ki podpirajo migracije, podpirajo tudi terorizem,« je dejal po poročanju madžarske tiskovne agencije MTI. Madžarska nasprotuje terorizmu, zato nasprotuje tudi migracijam, je še dodal.
Po besedah predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen je spričo številnih izzivov za EU, med katerimi je omenila bližnjevzhodni konflikt, migracije in rusko agresijo proti Ukrajini, pomembno, da se unija odzove enotno in odločno. Vendar pa to po njenih besedah zahteva ustrezno financiranje, zato je Evropska komisija predlagala revizijo večletnega finančnega okvirja 2021-2027, o čemer bodo razpravljali tudi na tokratnem vrhu.
Palestinski zunanji minister v Haagu pozval k takojšnji prekinitvi ognja
Palestinski zunanji minister Rijad al Maliki je danes v Haagu pozval k takojšnji prekinitvi ognja na območju Gaze in posvaril pred oviranjem dostave humanitarne pomoči. Izraelu je očital, da vodi vojno iz maščevanja, v kateri ni drugega cilja kot popolno uničenje Gaze. V luči tega je pozval tudi k ukrepanju Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC).
»Tokrat je vojna, ki jo vodi Izrael, drugačna. Tokrat gre za vojno maščevanja. Najprej moramo končati to enostransko agresijo in nato pozvati k prekinitvi ognja,« je Maliki izjavil na novinarski konferenci v predstavništvu palestinske uprave v Haagu. Poudaril je, da je prekinitev ognja nujna za dobavo humanitarne pomoči, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Prepričan je, da se voditelji držav članic EU danes na vrhu ne bodo zavzeli za popolno prekinitev ognja. »Prepričan pa sem, da bodo imeli zelo resno razpravo in da bodo razumeli razliko med humanitarnimi premori in prekinitvijo ognja. Humanitarni premor ne bo pripomogel k potrebni distribuciji humanitarne pomoči v Gazo,« je dodal.
Rešitev dveh držav edina možna dolgoročna rešitev konflikta
Rešitev dveh držav je po njegovem mnenju edina možna dolgoročna rešitev konflikta. »Težko bo preiti na rešitev dveh držav. Toda katera je druga možnost? Alternative nimamo,« je dejal.Ob tem je opozoril, da so razmere na območju Gaze sedaj že tako nevarne, da je potrebno takojšnje posredovanje tožilca ICC. Dodal je še, da palestinska uprava vselej sodeluje s tožilcem ICC in mu zagotavlja vse potrebne informacije za ukrepanje.
Maliki je v Haag prispel v sredo in se sestal z najvišjimi uradniki sodišča, vključno z glavnim tožilcem ICC Karimom Khanom. Med srečanjem ga je zaprosil, naj uvede preiskavo o morebitnih izrealskih vojnih zločinih v Gazi, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Palestina se je leta 2015 uradno pridružila ICC, sodišče pa je leta 2021 razsodilo, da njegove pristojnosti obsegajo vsa palestinska območja, tudi tista pod izraelsko okupacijo. Določitev ozemeljske jurisdikcije je bila potrebna, saj Izrael ni član ICC.
Bližnjevzhodna kriza se je znova zaostrila 7. oktobra, ko so pripadniki skrajnega palestinskega gibanja Hamas napadli Izrael in v nekaj dneh ubili najmanj 1400 ljudi, več kot 200 pa so jih zajeli za talce. V izraelskem povračilnem obstreljevanju pa je bilo po najnovejših navedbah palestinskih virov v tej enklavi ubitih že najmanj 7028 ljudi, od tega 2913 otrok.
Amnesty svari pred katastrofalnimi posledicami napovedane ofenzive v Gazi
Napovedana kopenska ofenziva Izraela na Gazo bi lahko imela katastrofalne posledice za civilno prebivalstvo, je v današnjem pozivu k miru na Bližnjem vzhodu zapisala mednarodna nevladna organizacija Amnesty International (AI). Premirje v Gazi in Izraelu v AI vidijo kot ključno za dobavo humanitarne pomoči v oblegano palestinsko enklavo.
»V preteklih dveh tednih in pol smo bili v Izraelu in na zasedenih palestinskih območjih priča grozi nepredstavljivih razsežnosti. Več kot dva milijona ljudi na območju Gaze se bori za preživetje sredi katastrofalne humanitarne krize. Še nikoli ni bilo toliko civilnih žrtev,« je dejala generalna sekretarka AI Agnes Callamard.
Opozorila je, da vse strani v konfliktu nadaljujejo s hudimi kršitvami mednarodnega humanitarnega prava, vključno z vojnimi hudodelstvi. »Nujno je ukrepanje za zaščito civilnega prebivalstva ter preprečitev trpljenja. Vse članice mednarodne skupnosti zato pozivamo, naj zahtevajo takojšnje humanitarno premirje med vsemi stranmi v konfliktu,« je dodala. Pojasnila je, da je zaradi humanitarne katastrofe v Gazi, ki se iz dneva v dan slabša, premirje ključno za dobavo humanitarne pomoči in zaščito civilistov. Omogočilo pa bi tudi neodvisno preiskavo kršitev človekovih pravic in vojnih hudodelstev vseh strani.
V luči tega AI ponovno poziva k prenehanju spopadov, vključno z nesorazmernimi, neselektivnimi in neposrednimi napadi na civiliste in civilne objekte. V tej luči so pozvali Izrael, naj nemudoma izda dovoljenje za neovirano dostavo humanitarne pomoči civilistom v Gazi, mednarodna skupnost pa naj uvede embargo na izvoz orožja na konfliktna območja.
