Teden vrhunskih srečanj se po evropskem svetu, kjer je Ukrajina dobila status kandidatke za članstvo v EU, in zasedanju skupine G7 v Nemčiji, kjer je sedem velikih svetovnih gospodarstev Kijevu zagotovilo podporo v orožju, obnovi in humanitarni pomoči, nadaljuje v Madridu z vrhom zveze Nato in še enim izkazovanjem enotnosti zahoda. Vrh poteka dobre štiri mesece po začetku vojne v Ukrajini, ki je spremenila varnostno podobo Evrope.
Rusija bo strateški sovražnik
To se bo odražalo tudi v novem strateškem konceptu Nata, s katerim bo določil svojo smer za prihodnost. Četrti tovrstni krovni dokument zavezništva od konca hladne vojne bo precej drugačen od prejšnjih treh. V središče pozornosti se vrača grožnja meddržavnih spopadov in tekmovanja velikih sil. Nov koncept naj bi poleg ohranjanja temeljnih ciljev zavezništva – kolektivne obrambe, kriznega upravljanja in sodelovanja za varnost – določil predvsem načine, kako se soočati z novimi grožnjami, tudi hibridnimi.
Rusija bo v tem dokumentu opredeljena kot strateški sovražnik zavezništva. Nato bo v strateškem konceptu namenil pozornost tudi indopacifiški regiji in vzponu Kitajske, ki so jo evroatlantski voditelji na lanskem zavezniškem vrhu v Bruslju že opredelili za »sistemski izziv« Natu. Nove klasifikacije Kitajske tokrat ne bo, je pa generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg razočaran nad tem, da Peking ni obsodil ruske agresije na Ukrajino, da z Rusijo tke vse tesnejše vezi in da razširja napačne predstave o Natu in Zahodu, kot je rekel.
Nato bo na vrhu okrepil tudi svojo odvračalno držo. Trideset članic bo razpravljalo tem, da je v luči vojne v Ukrajini potrebno povečati obrambne izdatke, kar so mnoge države že storile (Slovenija pa dosega 1,22 odstotka BDP za obrambne izdatke, nakup boxerjev je v reviziji), in doseči najmanj 2-odstotni delež BDP za obrambo. Predvidoma bodo tudi potrdile več kot sedemkratno povečanje Natovih sil za hitro odzivanje s sedanjih 40.000 na 300.000, kar pomeni, da bodo vse države morale povečati število svojih enot, ki so jih napotiti na območje delovanja v 30 dneh. Povečali bodo tudi prisotnost enot vzdolž celega vzhodnega krila zavezništva, ponekod tudi do ravni brigad, kar naj bi tamkajšnjim članicam okrepilo varnostni občutek, Rusiji pa poslalo jasno sporočilo, naj ne poskuša kršiti ozemeljske celovitosti držav članic Nata – od Baltika do Črnega morja.
Vendarle umik turške blokade?
Razprava se bo na vrhu Nata vrtela tudi okoli usklajevanja nadaljnje vojaške pomoči Ukrajini ter vprašanja širitve zavezništva. Ta bo očitno bolj vedra, kot so sprva pričakovali. Na predvečer jutrišnjega zasedanja se je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan sestal s finskim predsednikom Saulijem Niinistom in švedsko premierko Magdaleno Andersson na pogovoru o turških pogojih za umik veta na vključevanje obeh skandinavskih držav v Nato. Zaradi zahtev Ankare, da Finska in Švedska prepovesta delovanje Kurdske delavske stranke PKK na svojih tleh ter izročita nekatere v Turčiji iskane osebe iz vrst PKK, sirske kurdske milice YPG in gibanja Fethullaha Gülena, se je zdel dokončen preboj oddaljen. Potem je dopoldne v pogovorih prihajalo do premikov, dogovor o umiku turške blokade pa so sklenili še pred slavnostno večerjo. Finska, Švedska in Turčija so namreč sprejele tristranski memorandum, v katerem so se obvezale, da bodo skupaj podpirale medsebojno varnost. Slovenska vlada je sicer danes podprla podpis protokolov za pridružitev Švedske in Finske k Severnoatlantski pogodbi. Po doseženem umiku blokade bo protokol sedaj podpisan še med vrhom v Madridu.
S turškim predsednikom Erdoganom se bo danes ob robu vrha sešel še ameriški predsednik Joe Biden, na katerega je Erdogan tudi naslavljal določene neformalne zahteve in jih povezoval z blokado Finske in Švedske. Očitno bo od Bidna hotel dobiti zagotovilo, da se bo zastali postopek prodaje ameriških lovcev F-16 Turčiji vendarle premaknil iz mrtve točke.
Cenovna kapica brez dogovora
Nekaj ur pred slavnostno večerjo ob začetku vrha Nata v Madridu je padel zastor na vrhu G7, z izkupičkom katerega je bil nemški kancler Olaf Scholz zadovoljen. »Obstaja samo en izhod: Putin mora priznati, da njegovi načrti v Ukrajini ne bodo uspeli,« je ob koncu vrha G7 v Nemčiji dejal Scholz.
Sedmerica sicer ni potrdila cenovne kapice za rusko nafto, vendar so se načeloma strinjali, da bodo delali v tej smeri. Za pomoč revnim državam, ki jih je draginja prehrane močno prizadela, so zagotovili 4,5 milijarde dolarjev pomoči. Toda v agenciji OZN Svetovni program za hrano ocenjujejo, da bi za učinkovito soočanje z grozečo lakoto na različnih koncih sveta zgolj letos potrebovali petkrat večjo vsoto.
