1. Poljska je sodelovala/kolaborirala s Hitlerjevo Nemčijo.
Pred drugo svetovno vojno si je poljska diplomacija prizadevala ohraniti dobre sosedske odnose z Nemčijo. Vstop Poljske v kakršno koli vojaško zavezništvo s Hitlerjem ni bil nikoli na mizi. V obdobju med prvo in drugo svetovno vojno se je Poljska znašla med dvema agresivnima sosedama: Nemčijo in Rusijo, od katerih nobena ni priznavala pravice poljskega naroda do samostojne države. Leta 1934 je bila v Berlinu podpisana nemško-poljska izjava o nenapadanju, ki naj bi zagotovila reševanje sporov po mirni poti. Še pred tem, leta 1932, je bil podoben pakt o nenapadanju podpisan z ZSSR.
2. Poljaki so prisilili Hitlerja, da je proti njim začel drugo svetovno vojno. Zakaj je Poljska 1. septembra 1939 začela vojno? Ni bila pripravljena sodelovati. Hitlerju ni preostalo drugega, kot da je začel uresničevati načrte s Poljsko.
Druga poljska republika je zavrnila Hitlerjeve trditve in njegov predlog o sklenitvi poljsko-nemškega zavezništva proti ZSSR. Hitlerjeva Nemčija in sovjetske oblasti so bile tiste, ki so 23. avgusta 1939 podpisale sporazum proti Poljski (tako imenovani pakt Molotov-Ribbentrop), ki je Nemčiji omogočil napad na Poljsko 1. septembra 1939. Sovjetska Rusija in Hitlerjeva Nemčija sta usklajeno sodelovali do junija 1941.
3. Poljska je postala plen politike, ki jo je vodila proti Češkoslovaški, saj naj bi po znanem paktu Molotov-Ribbentrop del tega ozemlja, vključno z zahodno Ukrajino, pripadel Rusiji.
Poljska ni bila niti vpletena niti pogodbenica Münchenskega sporazuma (30. september 1938), ki je močno omejil suverenost Češkoslovaške. Poljske zahteve po Trans-Olzi (Zaolzie) so bile podane po podpisu Münchenskega sporazuma.
4. Tako je Rusija, ki se je takrat imenovala ZSSR, ponovno pridobila svoje zgodovinske dežele.
ZSSR je z oboroženo agresijo (17. september 1939) zasegla vzhodna ozemlja Druge republike v času, ko se je Poljska bojevala proti nemški invaziji. To je bil nož v hrbet poljski državi. Sovjeti so priredili tako imenovane ljudske referendume v poljskem zamejstvu in jih izvajali v ozračju terorja. Lvov in takratni provinci Lvov in Stanisławów (današnja Zahodna Ukrajina) nikoli niso bili del Ruskega imperija. Regija Vilnius tudi zgodovinsko ni bila del Rusije.
5.Ukrajina je pravzaprav umetna država, ki sta jo ustvarila Lenin in Stalin.
Današnja Ukrajina je nastala kot država zahvaljujoč ukrajinskemu narodnemu gibanju. Boljševiki je niso ustanovili, ampak so le osvojili njen del za ustanovitev ene od sovjetskih republik. Ukrajina je nastala po volji samih Ukrajincev.
6. Levi breg Dnepra, vključno s Kijevom, je zgodovinsk ruska dežela.
Kijev je bil zgodovinsko glavno mesto Rutenije, Moskva pa takrat še ni obstajala. Leta 1991 je Ukrajina postala neodvisna država z mednarodno priznanimi mejami.
7. Ideja o Ukrajincih kot ločenem narodu se je pojavila na Poljskem.
Proces samoopredelitve Ukrajincev kot posebne etnične skupine je potekal vzporedno s podobnimi procesi v Evropi 19. stoletja. Nihče ni »izumil« ukrajinskega naroda.
8. Na ozemlju Ukrajine so postavljene Natove baze.
Na ozemlju Ukrajine ni baz Nata.
9. V Ukrajini sta bila izvedena dva državna udara, da bi umetno prekinili njene vezi z Rusijo.
Med oranžno revolucijo ukrajinsko ljudstvo ni hotelo sprejeti volilne goljufije. Organizacija drugega kroga glasovanja je omogočila izvolitev predsednika Viktorja Juščenka, ki je dejansko dobil večino glasov. Po Revoluciji dostojanstva je na predsedniških volitvah demokratično zmagal predsednik Petro Porošenko.
10. Leta 2014 je bila Moskva prisiljena braniti Krim, ker je bil ogrožen.
Leta 2014 Krim ni bil ogrožen. Revolucija dostojanstva je vodila do mirne zamenjave oblasti z demokratičnimi volitvami. Ruski »zeleni možje« so se pojavili na Krimu, da bi destabilizirali razmere v Ukrajini.
Celotno sporočilo poljskega zunanjega ministrsva v angleščini lahko preberete tukaj
