Očitno bo junija skrajna desnica Marine Le Pen v Franciji že tretjič zmagala na evropskih volitvah. A v Franciji bo lahko prevzela oblast le, če na svojo stran pridobi del sredinskih volilcev, zato se hoče znebiti oznake skrajna desnica. S tem namenom je pred leti spremenila ime stranke iz Nacionalne fronte v Nacionalni zbor. Ugled stranke pa naj bi se okrepil zlasti zdaj, ko je na listo za evropske volitve, ki jo sicer vodi 28-letni čudežni deček skrajne desnice Jordan Bardella, na tretje mesto uvrstila nekdanjega izvršnega direktorja evropske agencije Frontex Fabricea Leggerija.
Republikanci spominjajo na kritiko Frontexa
Gre za 55-letnega visokega uradnika z dvajsetimi leti izkušenj na najvišjih položajih francoske države. Frontex, ki skrbi za sodelovanje članic EU pri nadzoru meja, je vodil od leta 2015 do 2022. Poleg tega je končal elitno šolo ENA. A zdaj zlasti Republikanci, ki kot desna stranka nagovarjajo iste volilce kot Nacionalni zbor, poudarjajo, da sta Bardella in Le Penova ostro kritizirala Frontex, ko ga je vodil Leggeri. Bardella je Frontexu celo očital, da je »potovalna agencija za migrante«. Toda v resnici je Leggeri veljal za velikega zagovornika neprepustnosti evropskih meja, nevladne organizacije pa so ga celo obtožile, da članicam dovoli nezakonito vračanje migrantov čez mejo, zaradi česar je moral leta 2022 zapustiti položaj šefa Frontexa.
»Gre za ustvarjanje pogojev, da naša stranka prevzame oblast,« je dejal Bardella, ko se je pred dnevi srečal z Leggerijem. Po anketah bi lahko lista Bardelle junija presegla 30 odstotkov glasov, Macronova lista, ki še vedno nima voditelja, pa bo težko dosegla 20 odstotkov.
Evropski parlament za Nacionalni zbor v preteklosti ni bil tako pomemben, ker poslanska skupina Identiteta in demokracija (ID), katere član je, ni bila tako močna in vplivna. A letos bi po anketi spletne strani Politico lahko povečala število poslancev z 59 (od 720) na 89, Evropska ljudska stranka (EPP) naj bi dobila 172 sedežev, Socialisti in demokrati (S&D) pa 139. Bardella je sicer nedavno izjavil, da od ID pričakuje predvsem onemogočanje sprejemanja evropske zakonodaje, Le Penova pa, da bo ID lahko našla zaveznike za »ad hoc večino«. Vsekakor ima Le Penova zaradi svoje proruske usmeritve težave s povezovanjem na primer s poljskimi ultrakonservativci in tudi z Brati Italije Giorge Meloni. Po drugi strani pa skuša najti skupni jezik z EPP proti »ekologiji, ki kaznuje«.
Le Penova meri tudi na sredinske volilce
V skupini ID je tudi Alternativa za Nemčijo (AfD), od katere se Le Penova in Bardella že nekaj časa poskušata na videz distancirati. Vendar je predsednica AfD Alice Weidel zdaj razkrila, da je bila v torek z njima na kosilu. Dejala je tudi: »Na podoben način rešujemo sedanje velike probleme.« Le Penova in Bardella sta o teh pogovorih molčala. Drugače kot AFD prikrivata svoj pravi program. Če hoče namreč Le Penova zmagati na predsedniških volitvah, mora pridobiti sredinske volilce in se prikazovati kot zmerna. Tako se je v sredo udeležila slovesnosti, s katero so pred 80 leti ustreljenega partizana Missaka Manouchiana, sicer pesnika, komunista in po rodu Armenca, položili v Panteon, v katerem ležijo ugledne zgodovinske osebnosti.
