Kako se počutite po enomesečnem premoru?
Spočito. Ker sem se minuli teden prehladila, sem več počivala, kot vadila. Počitek je bil dobrodošel, saj so bili skoki po vrnitvi na skakalnico še na višji ravni. Zelo pozitivno je, da smo v Planici lahko opravile prve skoke na snegu in preizkusile tudi opremo. Vse skupaj gre v pravo smer.
Torej ste v primerjavi z Vislo na pravi poti.
Bila sem že na začetku novembra pred prvo tekmo v Visli, a se mi tam ni vse izšlo. Tudi tekmice so nadgradile svoje skoke iz poletne sezone, a Slovenke bomo kmalu nazaj na stopničkah. Verjamem, da je bil v Visli slab začetek in bo nadaljevanje dobro, konec pa sladek.
Kaj ste se naučili na uvodnih tekmah v Visli?
Veliko. Še vedno sem imela rahle bolečine gležnju, ki so se povečale med vožnjo po doskoku, saj je iztek v nasprotni hrib. V Visli sem še tipala svojo formo, potem ko sem bila zaradi zvina gležnja, ki ni bil nedolžna poškodba, tri tedne brez treningov. Zdaj sem že v takšnem naletu, da ni nobenega izgovora za slabe skoke in pozitivno gledam v prihodnost. Ker sem vseskozi v pogonu, se gleženj ne uspe dobro spočiti, zato me še malo boli. Nehal bi me boleti, če bi vseskozi le ležala in počivala.
Ali si pomagate s protibolečinskimi tabletami?
Ne. Imam visok prag bolečine in sem tudi trmasta. Veliko sem se o bolečinah naučila pri prejšnjih poškodbah. To moram sprejeti. Če bi odnehala, ne bom uresničila svojih želja in ciljev.
Na drugi tekmi v Visli sodniki niso videli, da je Švedinja Frida Westman pri vožnji skozi iztek podrsala z roko po snegu. Če bi prejela nižje ocene, bi stali na odru za zmagovalke. Ali ste se jezili na sodnike?
Ne. Dokler tega niso omenili trener in druge tekmovalke, sploh nisem vedela, da je podrsala. Niti jaz niti Frida Westman, ki si je medtem žal poškodovala koleno, ne moreva vplivati na odločitve sodnikov. Verjamem, da se bo enkrat obrnilo tudi meni v prid in si bom s telemarkom prislužila točko več od tekmic. Iskreno moram priznati, da sem imela v minulih letih tudi veliko sreče, da sem osvojila vse, kar imam trenutno doma.
Torej je tudi za skoke rešitev VAR kot v nogometu.
Morda. Sodniki lahko pogledajo posnetek doskoka, a le tisti trenutek, ko tekmovalec pristane, ne pa vožnje skozi iztek do črte za padec. Bolje bi bilo, če bi sodniki lahko videli tudi vožnjo v izteku.
Kako ocenjujete konkurenco?
Če sem iskrena, ni premočna, le jaz sem bila malo bolj šibka. Pred odhodom v Vislo smo bile vse Slovenke na zelo visoki ravni pripravljenosti. Nismo bile tako slabe, kot kažejo izidi, saj smo še malo dodale skokom iz poletne sezone. Verjamem, da bomo zdaj zgrabile priložnost in ne bomo iz rok izpuščale uvrstitev na stopničke.
Ali vas je na začetku presenetila katera izmed deklet? Morda Avstrijka Eva Pinkelnig, ki je oblekla rumeno majico in ima za seboj zanimivo zgodbo, saj je začela skakati šele pri 24 letih?
Ne. Edino presenečenje je bila Frida Westman, ki pa je tudi v zadnjih letih zelo napredovala. Pinkelnigova je na poletni veliki nagradi pokazala, da zna skočiti daleč. Rumeno majico si je zaslužila, a jo lahko ujamemo. Je majhna in lahka tekmovalka, ki zna izkoriščati izjemno nadarjenost za smučarske skoke. Z njo se veliko družimo, saj sta zelo dobri prijateljici s Špelo Rogelj. Je vedno nasmejana in pozitivna oseba, ki zna motivirati druge tekmovalke v karavani. Ko sem bila po kakšni tekmi slabe volje, je prišla k meni in me spodbudila z besedami, da naj gledam pozitivno naprej in lahko zmagam že na naslednji preizkušnji. Takšne besede so me pogosto vrgle na zadnjico, zato sem ji privoščila zmago v Visli.
Na zadnjih treningih je bil velik poudarek na testiranju opreme. Ali ste našli najboljši material?
Malo sem o dresih razmišljala tudi sama, gledala fotografije drugih tekmovalk in želje predstavila Robertu Kranjcu, ki je nato sešil dres po novem kroju in je vrhunski. S spremembo kroja sem našla pozitivno linijo do uspešnih skokov in okrepila samozavest.
Se veselite tekme v zimskih razmerah v Lillehammerju?
Zelo. Lillehammer je zame eno najlepših prizorišč, pokrajina je čudovita. Za občutke je zelo dobro, da je bila s snegom pripravljena že skakalnica v Planici. Z mirno glavo sem prišla na Norveško in bom naredila doskok v telemark tako, kot se spodobi. Običajno se ob prvih skokih na snegu bolj tipam, saj je pristanek drugačen kot na plastiko. Ker sem oboževalka poletov, imam v Lillehammerju rajši veliko skakalnico. Prizorišče imam v lepem in slabem spominu, če se spomnimo padca čez ograjo v izteku, ki pa je že pozabljen. Na vse skupaj gledam pozitivno, saj so spomini na turnejo Raw Air zelo lepi. Upam, da bom skakala tako dobro, kot sem lani.
Ali že kaj razmišljate o prvem nastopu žensk na letalnici ob koncu sezone v Vikersundu?
Vseskozi po malem, a ne zato, ker bi me stiskalo pri srcu, ampak zaradi navdušenja, saj komaj čakam polete. Obenem je dobro, da bodo poleti ob koncu sezone, da izpilim svojo formo in bom šla z mirno glavo na zaletišče. Ko si v dobri formi, so skoki bolj varni. Verjamem, da mi bo uspelo narediti dolge polete, komaj čakam, da končno poletim prek 200 metrov.
Kakšen pomen ima za vas silvestrska turneja s tekmama v Beljaku 28. in 29. decembra ter na Ljubnem 31. decembra in 1. januarja?
Na lansko turnejo imam lepe in grenke spomine. Zlata sova mi je za las odletela iz rok, letos jo bom znova napadla, saj je to eden glavnih ciljev sezone. Lovorika je resnično lepa (vrednost 10.000 evrov, op. p.) in mora končati v slovenskih rokah. Še enkrat želim uživati pri poslušanju Zdravljice skupaj s slovenskimi navijači. Ne le v Sloveniji, ampak tudi v Beljaku, kjer je zelo lepa skakalnica. Obe sta mi zelo všeč, imata malo starejši profil, zato ne bo težav s preklopom ob prehodu z beljaške na ljubensko.
