Slovenija se z vsaj tremi državami dogovarja o priznanju Palestine, je danes dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Govorila je v približno istem času, ko je izraelski premier Benjamin Netanjahu napovedoval nadaljevanje priprav na kopenski poseg v Rafo, palestinsko mesto na jugu Gaze, kamor se je zatekel poldrugi milijon Palestincev. In čeprav naj bi se posebno izraelsko vladno moštvo v Washingtonu prihodnji teden sestalo s predstavniki ameriške administracije, ki naj bi jim predstavili alternativne možnosti kopenskega napada, uspeh teh pogovorov ostaja enako odprt kot vnovično nadaljevanje pogajanj o prekinitvi spopadov.
Potrditev članstva Palestine v OZN kot priznanje državnosti
Po naših informacijah naj bi Slovenija priznanje pripravljala skupaj z Malto, Irsko in Luksemburgom, v razširjenjem krogu zainteresiranih za priznanje pa sta tudi Španija in Belgija. Gre torej za širši krog držav, s katerimi želi Slovenija doseči večji učinek priznanja. Srečanja te skupine držav so sicer potekala že pred Hamasovim terorističnim napadom 7. oktobra lani, nato pa so se nadaljevala. Prednostni cilj slovenske diplomacije ta čas ni priznanje, temveč doseči prekinitev spopadov, vrnitev talcev in odprtje prehodov za dobavo humanitarne pomoči.
Po resoluciji desetih nestalnih članic varnostnega sveta se pripravlja še nova francoska, ki naj bi opredelila nadaljnje korake do trajnega miru. Evropska želja je sicer bila, da bi še pred poletjem z vsemi akterji organizirali mednarodno mirovno konferenco, a se za zdaj takšna mirovna konferenca zdi še kar precej oddaljena.
Pomemben datum bo v New Yorku tudi sredi aprila, ko bo varnostni svet glasoval o morebitnem priporočilu generalni skupščini za sprejetje Palestine v članstvo OZN. To bi dejansko pomenilo priznanje državnosti. A ker je zelo vprašljivo, ali bo varnostni svet zmožen sprejeti takšno priporočilo, se nadaljujejo tudi aktivnosti glede morebitnega priznanja več evropskih držav, tudi Slovenije.
Mej Palestine v priznanju državnosti ne bodo določili
»Prizadevamo si za trajno premirje, zaščito civilistov, izpustitev talcev in humanitarno pomoč. Ko bo vzpostavljeno trajno premirje, bo prvi poskus mirovni načrt z jasnimi koraki, kako zagotoviti močno palestinsko oblast, ki je sedaj prenovljena, kako zagotoviti tisti nadzor v Gazi, ki je ključen, da se razmere normalizirajo, in kako vse akterje spraviti za skupno mizo ter se pogovarjati o dveh državah,« je pojasnjevala Fajonova. Če ne bo splošno sprejetega mirovnega načrta, torej načrta, ki ga bodo sprejemali vsi akterji, ne bo mogoče doseči trajnega miru, je dodala.
»Če to ne bo mogoče – in ta cilj se odmika – je Slovenija danes v dogovoru z vsaj tremi državami EU, da gremo v priznanje Palestine,« je poudarila ministrica. Kot sicer dodajajo viri na zunanjem ministrstvu, se Slovenija ob odločitvi za priznanje Palestine ne bo izrekala o tem, v katerih mejah priznava državo. Predlog za priznanje bo podala vlada, nato ga bo moral potrditi še zunanjepolitični odbor parlamenta. Zaradi slovenskih stališč glede Palestine in vojne v Gazi se sicer vrstijo pritiski na zunanje ministrstvo, priznavajo neuradni viri iz Mladike.