Kot so v svojem poročilu zapisali pri Life Lynx, so ugotovili, da je bilo v dinarskem delu Slovenije v sezoni spremljanja 2020/2021 vsaj 24 odraslih risov, od teh so tri rise fotografirali tudi na Hrvaškem. Na območju Slovenije in Hrvaške so skupno prepoznali sto odraslih risov. Ugotavljajo tudi, kako se doseljeni risi vključujejo v domačo populacijo. »Za risa se šteje, da je vključen v populacijo, ko vzpostavi svoje ozemlje na območju, kjer so tudi samice, ali ko z genetskimi analizami potrdimo, da je imel potomce,« je povedal Rok Černe, vodja projekta Life Lynx z Zavoda za gozdove Slovenije, in pojasnil, da so štirje risi že vključeni v populacijo na območju Slovenije in Hrvaške. »Trije izpuščeni risi pa se najverjetneje niso vključili v populacijo, saj njihove prisotnosti že dalj časa ne zaznavajo več. Šest risov, ki so bili izpuščeni lani, je na dobri poti, da se vključijo v populacijo,« je še povedal in dodal, da bodo do konca projekta, torej do leta 2024, v populacijo vključili štirinajst živali.
Doseljeni risi vzpostavili svoje ozemlje
Prvi iz Romunije preseljeni ris Goru je vsaj dvakrat – zelo verjetno pa tudi že tretjič – z domačo samico ustvaril potomstvo na območju Male gore. Prvič je bila plod njune romance risinja Mala, naslednje leto pa ris Niko in njegovi sorojenci. Z avtomatskimi kamerami so ugotovili, da so na Mali gori v sezoni 2021/2022 trije mladiči, z genetskimi analizami pa bodo poskušali potrditi, da je tudi tokrat njihov oče ris Goru.
Skupno so v Sloveniji v obdobju 2020/2021 našteli pet legel risjih mladičev na območju Dinaridov, kar je več kot v prejšnjem obdobju. V letu 2021 so prvo leglo risov zaznali tudi v Julijskih Alpah. Risinja Aida, ki so jo konec aprila lani skupaj s še štirimi risi izpustili na območju Gorenjske, je s tremi mladiči poskrbela za večje število risov. Vseh pet risov, doseljenih v Alpe, je vzpostavilo svoje teritorije na širšem območju izpusta, kar daje zelo dobre obete za prihodnost.
Kljub vsej pozornosti, ki jo risom namenjajo slovenski strokovnjaki, je parjenje v sorodstvu največja grožnja našim risom. Kot je razložil Tomaž Skrbinšek z Biotehniške fakultete v Ljubljani, spremljajo populacije tudi z genetskimi analizami: »Glede na podatke bi se lahko ob večkratni uspešni reprodukciji doseljenih risov stopnja parjenja v sorodstvu občutno znižala in bi bila podobna, kot je bila leta 1980.« Stopnjo parjenja v sorodstvu bodo spremljali tudi v prihodnje, saj uspeh še ni zagotovljen. Pomembno je, da se doseljeni risi uspešno razmnožujejo in s tem širijo svoje gene v populacijo.
Poleg spremljanja števila risov je pomembno tudi poznavanje gostote poseljenosti določenega območja. »Za Slovenijo smo prvič izračunali oceno gostote poseljenosti risov, ki znaša v jedru dinarske populacije od 0,6 do enega risa na sto kvadratnih kilometrov. To je primerljivo z drugimi doseljenimi populacijami risa v Evropi, vendar je nižje kot v Karpatih,« pa je pojasnil Miha Krofel, prav tako z ljubljanske Biotehniške fakultete. Delo sedemletnega projekta Life Lynx še ni zaključeno. Kot je povedal Rok Černe, bodo v tem letu nadaljevali doseljevanje risov na območje Dinaridov – načrtujejo preselitev dveh risov v Slovenijo in dveh na Hrvaško. vl
