»Spremembe proračuna za naslednji dve leti so velike. Zaznamovane so s katastrofalnimi poplavami. Ravno zaradi poplav sta proračuna povsem drugačna, kot bi bila sicer,« je uvodoma pojasnil predsednik vlade in spomnil na zadnjo oceno škode. »Če smo v preteklosti še razmišljali, da bo škoda ocenjena na približno 7 milijard, se je žal izkazalo drugače. Ocena škoda je 9,9 milijard evrov, skoraj 10 milijard, oziroma 15 odstotkov BDP. To je škoda, ki vključuje tudi obnovo,« je dejal.
Od teh skoraj desetih milijard bo 5,3 milijard šlo za postavko plazov in vodotokov, sanacija katerih bo terjala ogromno časa. Kot je izpostavil premier, je prioriteta, da bo okolje po sanaciji bolj odporno na podobne nesreče v prihodnosti. »Ta del je zelo pomemben in bo dolgotrajen, to bomo reševali naslednjih pet, morda še več let,« je poudaril. Od preostalih petih milijard bo ena milijarda šla za gospodarstvo, za prebivalstvo nekaj manj kot 800 milijonov, ostalo pa gre na infrastrukturo, tako občinsko kot državno, je razložil.
V predlogih obeh proračunov bodo za odpravo posledic ujme poleg sredstev iz državnega proračuna na voljo tudi sredstva iz mehanizma za okrevanje in odpornost evropske kohezijske politike za obdobje 2021–2027.
Če ne bi bilo poplav, bi bili znotraj fiskalnega pravila
Zakaj je razlika med zadnjo oceno škode in tistimi prej tako velika? »Predvideva se gradnja nadomestnih objektov, ki bodo bolj odporni. Prav ta del, ukrepi, ki bodo namenjeni gospodarstvu, prebivalstvu in tudi infrastrukturi, se bo realiziral primarno znotraj proračunskih let 2023 in 2025,« je razložil. Iz letošnjega proračuna se tako že namenja 600 milijonov, v prihodnjem letu milijardo in sto, ter v letu 2025 še nekaj več kot 500 milijonov. »Skupaj več kot dve milijardi neposrednih sredstev za odpravo posledic naravnih nesreč in obnovo. Ti dve milijardi sta glavni razlog, zakaj imamo pred seboj spremembe proračuna,« je dejal.
Predlog proračuna za leto 2024 predvideva 14 milijard prihodkov (v sprejetem proračunu 13,8 milijarde evrov) in 16, 2 milijard odhodkov (v sprejetem proračunu 15,5 milijarde evrov). Proračunski primanjkljaj bo tako predvidoma znašal 2,2 milijarde evrov oz. 3,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), javnofinančni primanjkljaj pa 3,8 odstotka BDP. Skupen primanjkljaj bo manjši od letošnjega, za skoraj eno odstotno točko pa je primanjkljaj zvišalo odpravljanje posledic poplav, je izpostavil predsednik vlade in dodal, da če poplav ne bi bilo, bi bil proračun znotraj fiskalnih pravil.
V predlogu državnega proračuna za leto 2025 pa je načrtovanih 14,6 milijard evrov prihodkov in 15,8 milijarde odhodkov, pri čemer je za odpravo posledic predvidene slabe pol milijarde evrov, je povedal minister za finance Klemen Boštjančič. V letu 2025 je načrtovan proračunski primanjkljaj v višini 1,3 milijarde evrov oziroma 1,8 odstotka BDP. »Prihodnje leto se največ dodatnih sredstev glede na sprejeti proračun namenja za pomoč ob naravnih nesrečah, za varovanje okolja in okoljsko infrastrukturo ter zdravstveno varstvo, medtem ko se leta 2025 največ dodatnih sredstev glede na predlog sprememb proračuna za 2024 namenja politiki znanosti in informacijski družbi,« je pojasnil minister.
Golob: Navdaja me zmerni optimizem
»Ne glede na poplave bo skupen obseg investicij praktično enak, oziroma še večji od letošnjega leta in bo višji od tega, kar je bilo sprejeto za 2024. Vse bistvene investicije ostajajo, nobena od investicij, ki so v teku, se ne zaustavlja,« je dejal in povedal, da se povečuje vložek v znanstveno raziskovanje in inovacije.
»Čeprav imamo opravka z res izrednimi razmerami, se ne zaustavlja del proračuna, ki je namenjen krepitvi gospodarstva in infrastrukture. Prav zato verjamem, da bomo iz te krize kot družba izšli močnejši,« je še dejal premier, ki je tudi povedal, da ga ob tem navdaja zmerni optimizem, saj da čeprav proračun »nastaja v izjemno težkih okoliščinah, bo takšen, da bo za Slovenijo dober«. Poslance je pozval k podpori.
Kdo so zmagovalci in poraženci varčevalnih rezov
Kot smo poročali, so predvideni odhodki v naslednjih dveh letih zaznamovani s pozivom vlade, naj proračunski uporabniki skrčijo svojo načrtovano porabo za štiri odstotke, da bo država lahko zagotovila sredstva za financiranje sanacije po avgustovskih poplavah. Po zagotovilih ministra Boštjančiča iz prejšnjega tedna je večina proračunskih uporabnikov sledila pozivu in svoje odhodke zmanjšala za štiri odstotke, a je Dnevnikova analiza pokazala, da so tolikšno krčenje pričakovanih odhodkov udejanjili le štirje izmed 45 proračunskih uporabnikov. Večina se je namenila porabo zmanjšati v manjšem deležu, kot je razvidno z grafa:
Spremembe proračunov bo DZ sprejemal novembra
Po današnji predstavitvi bo stekla razprava na sejah parlamentarnih odborov, ki so sklicane v času med 10. in 23. oktobrom. Spremembe proračuna za leto 2024 in proračun za leto 2025 bi nato lahko poslanci skupaj z zakonom o izvrševanju proračunov in preostalimi proračunskimi dokumenti sprejemali na novembrski seji DZ.
Poslanci so se danes seznanili še z odstopom ministra za naravne vire in prostorUroša Brežana, ki je izgubil zaupanje premierja Goloba. Ministrske naloge bo namesto njega začasno prevzela ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek.
