Na prvem koncertu od sedmih v ciklu z naslovom Iz arhiva Slovenskega okteta – ob sedemdesetletnici Slovenskega okteta in Festivala Ljubljana – bodo člani moškega vokalnega komornega sestava to sredo v Križevniški cerkvi odpeli nabor sakralnih in domoljubnih pesmi skladateljev, katerih obrazi na doprsnih kipih krasijo Plečnikovo alejo slovenskih skladateljev na Vegovi ulici v Ljubljani.
Osem doprsnih kipov
Alejo z osmimi spomeniki so na pobudo Glasbene matice Ljubljana slovesno odprli leta 1932 ob zaključku Prvega slovenskega glasbenega festivala. Doprsne kipe je izdelal Lojze Dolinar, dobili pa so jih ravnatelj konservatorija Glasbene matice Matej Hubad, prvi ravnatelj Matičine glasbene šole Fran Gerbič ter skladatelji Benjamin Ipavec, Vatroslav Lisinski, Jacobus H. Gallus, Davorin Jenko, Stevan Mokranjac in Hugolin Sattner. Pet let pozneje so dodali še kip Antona Foersterja, leta 1938 pa skladatelja Emila Adamiča.
Na sporedu bodo poleg omenjenih še dela nekaterih drugih skladateljev, gre pa za lahkotne, čustvene in ljudskemu duhu bližnje pesmi, ki so na sporedih priljubljene še danes. Besedila in lahkotnejše melodije so pri ljudeh od nekdaj krepili narodno zavest, menijo pevci.
Čez 40 pevcev
Slovenski oktet je naš najbolj reprezentativen moški vokalni sestav. Umetniško so ga vodili dirigenti Janez Bole, dr. Valens Vodušek, Darijan Božič, Anton Nanut in dr. Mirko Cuderman, od leta 2008 pa je njihov umetniški vodja Jože Vidic, prvak ljubljanske opere.
V oktetu se je v sedemdesetih letih zvrstilo čez štirideset pevcev. Nazadnje se je zasedba osvežila leta 2019, v njej pa so poleg Jožeta Vidica še Darko Vidic (oba baritonista), Andrej Oder, Rok Ferenčak, David Jagodic in Janez Triler kot tenoristi, ter basista Janko Volčanšek in Matej Voje.
Slovenski oktet skozi leta ni žlahtil le domačih koncertnih odrov, ampak so kot kulturni ambasadorji skrbeli, da so se slovenske ljudske in umetne pesmi slišale tudi po svetu. Po njihovem vzoru je nastalo več kot sto tovrstnih vokalnih zasedb pri nas in v tujini. Bili so tudi pobudniki Tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, kjer se še danes družijo pevci iz vseh koncev domovine in sveta. Oktet posega po repertoarju različnih slogovnih obdobij, od renesanse do sodobnih skladb, mnoge so skladatelji napisali ali priredili posebej zanje.
