Na komisiji danes niso želeli komentirati Michelove izjave, saj da se ne odzivajo na to, kar povedo partnerji ali drugi deležniki. Tiskovna predstavnica Evropske komisije Dana Spinant je sicer dejala, da ni seznanjena s tem, da bi se Michel o govoru posvetoval s komisijo. Je pa Spinant poudarila, da je širitev politična prioriteta za komisijo. »Vedno pravimo, da je širitev proces, ki temelji na dosežkih, kar pomeni, da naj se kandidatke pridružijo Evropski uniji, ko so pripravljene,« je dejala.
To je pomembno tudi za zagotavljanje učinkovitosti priprav držav kandidatk na članstvo, je še povedala tiskovna predstavnica. Poudarila je, da tesno sodelujejo z državami, ki se želijo pridružiti EU, in jim pomagajo, da bi sprejele reforme, potrebne za pridružitev uniji. V Bruslju so se strinjali, da se mora tudi EU pripraviti na širitev. Spinant je pojasnila, da bodo o tem razpravljali voditelji držav članic na neformalnem vrhu v španski Granadi v začetku oktobra.
Charles Michel je v ponedeljek v uvodnem nagovoru na Blejskem strateškem forumu dejal, mora EU, če želi biti kredibilna, govoriti o časovnici. »Menim, da moramo biti do leta 2030 na obeh straneh pripravljeni na širitev,« je poudaril. Za to bo po njegovih besedah tako v EU, kot tudi v državah kandidatkah potrebnega veliko dela.
Fajonova na Bledu s kolegi z Zahodnega Balkana o »blejski zavezi« Michela
Zunanja ministrica Tanja Fajon pa je ob robu Blejskega strateškega foruma (BSF) danes gostila srečanje z zunanjimi ministri držav Zahodnega Balkana in posebnimi odposlanci za to regijo. Na srečanju so govorili o ponedeljkovi »blejski zavezi« predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela, da bo Zahodni Balkan do leta 2030 del Evropske unije. Ministrica je na družbenem omrežju X še zapisala, da je na srečanju zagotovila, da Slovenija ostaja vneta zagovornica širitve Evropske unije.
Med udeleženci pogovorov je bil tudi hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman, ki je srečanje na omrežju X označil za koristno. »Močna podpora širitvi EU kot zavezi za stabilnost Evrope kot celote. Zelo pomembno je pokazati zavezanost podpori tem državam na njihovi poti v EU"« je zapisal. Srečanja so se udeležili tudi zunanji ministri Severne Makedonije, Albanije, BiH in Kosova ter posebni odposlanci za Zahodni Balkan iz Avstrije, Norveške, Velike Britanije in Slovenije.
Zahodni Balkan je v skladu s tradicijo v središču tudi letošnjega strateškega foruma na Bledu, ki ga Slovenija gosti že 18 leto. V ospredju je bil tudi v ponedeljek, prvi dan BSF, ki ga je zaznamovala prav omenjena izjava Michela. V nagovoru je Michel dejal, mora EU, če želi biti kredibilna, govoriti o časovnici. »Menim, da moramo biti do leta 2030 na obeh straneh pripravljeni na širitev,« je dejal. Predstavnikom kandidatk, ki se udeležujejo foruma, pa je dejal, da bodo morale njihove države delati na področjih vrednot, vladavine prava, neodvisnosti sodstva, boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Nasloviti bodo morale tudi nerazrešena regionalna in dvostranska vprašanja.
Predsedniki vlad balkanskih držav so imeli po njegovem nagovoru na okrogli mizi priložnost podati odzive. Premierji Srbije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Severne Makedonije, Kosova in Albanije so pozdravili vsebino nagovora, pri čemer pa niso skrivali frustracij glede širitve unije, ki da poteka prepočasi.
Fajonova, pa tudi premier Robert Golob, sta se prvi dan na Bledu med drugimi dvostransko srečala tudi z predstavniki držav Zahodnega Balkana. Fajon pa se bo danes sešla še z visokim predstavnikom mednarodne skupnosti v BiH Christianom Schmidtom in podpredsednikom makedonske vlade Bojanom Maričićem. Predsednica republike Nataša Pirc Musar pa ima na programu pogovor s posebnim posebnim predstavnikom EU za dialog med Beogradom in Prištino Miroslavom Lajčakom.
Panel BSF: Spoznanje o nujnosti širitve pokazalo na nujnost reforme EU
S spoznanjem o nujnosti širitve EU se je pokazala tudi potreba po reformi unije, a kot je danes pokazala razprava na Blejskem strateškem forumu (BSF), je glede slednje zaenkrat še precej razlik. Brez širitve ne bo varnosti in stabilnosti za EU in sosednje države, je dejala francoska državna sekretarka za evropske zadeve Laurence Boone.
Evropa se je na rusko agresijo proti Ukrajini odzvala s spoznanjem, da je širitev EU nujna, in čeprav je jasno, da so za to potrebne reforme, o naravi, obsegu in pristopih obstajajo različni pogledi, so bili med drugim poudarki panela z naslovom EU kot odločevalka. »Če želimo mir, varnost in stabilnost na celini, potrebujemo razširjeno EU,« je poudarila Boone. Ruska agresija na Ukrajino, dezinformacije, poskusi spodkopavanja demokracije dokazujejo, da brez širitve ne bo varnosti in stabilnosti za EU in sosednje države, je poudarila.
Pri tem je v luči prihajajočih volitev izpostavila pomen čim hitrejše širitve. »Evropski parlament nam je naklonjen, morda po junijskih evropskih volitvah ne bo več tako. To moramo imeti v mislih,« je opozorila. »Morda je med nami nekaj razlik, vendar nam je vedno uspelo ohraniti enotnost in zdaj bi jo morali kar najbolje izkoristiti,« je dodala.
Da so pred vrati evropske volitve, je opozoril tudi državni sekretar na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Marko Štucin. Poleg tega se bodo začela pogajanja o novem finančnem okviru, je dejal in ocenil, da je reforme mogoče izvesti hitro. Ko razmišljamo o tem, kakšno EU si želimo v naslednjih desetih, dvajsetih letih, moramo razmisliti, kaj lahko storimo, da bo ta boljša, bolj učinkovita, in kaj moramo storiti takoj zdaj, je dejal.
Širitev EU bo po oceni madžarskega zunanjega ministra Petra Szijjarta omogočila večjo in močnejšo EU, ki bi posledično postala močnejši nosilec odločanja. Zmožnost odločanja EU je namreč v slabem stanju, saj je EU v zadnjih letih izgubila veliko moči na treh ključnih področjih, to so varnost, gospodarski vpliv in energetska varnost, je dejal. Tudi Szijjarto je poudaril, da je treba širitev izvesti čim prej, celo pred letom 2030, kar je časovni okvir, ki ga je v ponedeljek predstavil predsednik Evropskega sveta Charles Michel.
Daniela Schwarzer, članica izvršnega odbora fundacije Bertelsmann, je dejala, da so majhne države članice zaskrbljene zaradi obrambe svojih nacionalnih interesov v večji EU. Portugalski državni sekretar za evropske zadeve Tiago Antunes pa meni, da se razprave o reformah ne bi smele vrteti okoli proceduralnih vprašanj, temveč bi se morale osredotočiti na želje in cilje. Reforme so potrebne glede širokega spektra vprašanj in jih po njegovi oceni ne bi smeli obravnavati kot oviro, temveč kot korak, ki bo omogočil širitev.
