V živo spremljam pisanje zgodovine za bodoče rodove – če bodo sploh še obstajali – in prepletanje različnih dejavnikov v njem: prizadevanje izraelskih verskih nacionalistov, da bi z dolgoletnim zatiranjem in pobijanjem Palestincev zasedli celotno palestinsko ozemlje, ki jim ga je »bog obljubil« v Stari zavezi, do sedanjega genocida v Gazi, holokavst pa zlorabljajo za permanentno opravičilo; težnje in agresijo ZDA za ohranjanje hegemonije in posledično podporo nastanka Velikega Izraela, tudi s pošiljanjem orožja; nerazumljivo evropsko podložništvo ZDA, s katerim drago plačujemo njen militarizem in ceno za ukrajinsko vojno, na svoje interese pa pozabljamo; nekritično podporo Izraela zaradi zgodovinske krivde (holokavsta) predsednice evropske komisije von Der Leyen in nemških (ter nekaterih drugih) voditeljev, ki se očitno se ne zavedajo, da bodo sokrivi še za novi genocid; edino aktivno pomoč Palestincem jemenskih Hutijev.
Južnoafriška republika, vsa čast ji, je zaradi lastnih izkušenj z apartheidom (manj intenzivnim, kot je v Gazi) obtožila Izrael za genocid na meddržavnem sodišču v Haagu. To pa je odločilo, da za to res obstaja sum (saj ni moglo drugače), odredilo nujne ukrepe za preprečitev genocidnih dejanj, ni pa izreklo najpomembnejše zahteve, da mora Izrael takoj prekiniti vojaške operacije v Gazi. Samo opazujem lahko, kako hvalijo odločitev sodišča in si perejo vest vsi, ki so si do zdaj lajšali občutke krivde s humanitarno pomočjo in še zdaj ne upajo, tudi naša Fajonova ne, niti zašepetati besede genocid. Domišljajo si, da so s tem na pravi strani zgodovine. Verjetno si to domišlja tudi teh 17 sodnikov, a so se samo skrili za svojo večino, ki je z odločitvijo v resnici dovolila, da bodo Palestince, samo malo bolj previdno, morili naprej.
V tem krutem obdobju smo ubili človečnost.
Polona Jamnik, Bled