Dve uri za tem, ko je predsednik Svetovne atletike (WA) Sebastian Coe označil 19. svetovno prvenstvo v atletiki kot izjemno tekmovanje po vseh plateh, s čimer smo se strinjali vsi, ki smo v zadnjih desetih dneh poročali iz Budimpešte, se je v finalu skoka v višino predstavila prva slovenska finalistka zadnjega dne Lia Apostolovski. Ljubljančanka je svoj nastop končala v 50 minutah in z dosežkom 190 zasedla deveto mesto. Začetni višini na 185 cm in 190 cm je preskočila v prvem poskusu, letvica na 194 cm (dva cm nad osebnim rekordom), ki jo je preskočilo osem od 15 finalistk, pa je bila zanjo previsoka.
Jezna zaradi Francozinje
Vrhunec na Nacionalnem atletskem centru je včeraj sledil nekaj minut po 21. uri, ko se je Maruša Mišmaš Zrimšek borila v teku na 3000 m zapreke. Grosupeljčanka je tekla izjemno, držala ritem, pazila, da ni tekla prehitro. Po 3:01,31 v prvem kilometru je začela stopnjevati ritem, prehitevati tekmice, drugi kilometer pa pretekla v času 3:02,68. V tretjem kilometru je dala vse od sebe, ga pretekla v času 3:02,38 ter s končnim dosežkom 9:06,37 skoraj za štiri sekunde izboljšala državni rekord ter se veselila sijajnega šestega mesta, kar je bila tretja najboljša slovenska uvrstitev v Budimpešti.
»Prvi občutek po prihodu v cilj je bil slab, ker me je v ciljnem sprintu prehitela Francozinja, tako da sem bila jezna,« je po nastopu priznala Maruša Mišmaš Zrimšek, ki so jo s tribun novega stadiona spremljali člani družine, mož in številni drugi navijači. »Držala sem se ritma in sem lahko ponosna. Želela bi si sicer, da bi v drugem in tretjem kilometru tekla sekundo hitreje. Izenačila sem svoj dosežek z olimpijskih iger v Tokiu. Rezerve imam predvsem pri preskakovanju vodne ovire. Sicer sem še vedno hitrejša od Afričank, a imam občutek, da lahko še nekaj pridobim,« je odgovarjala ena slovenskih atletskih junakinj prvenstva. Dejala je, da se bo do konca sezone osredotočila predvsem na nastop na finalu diamantne lige v Eugenu, prihodnje leto pa bo v Rimu naskakovala prvo kolajno na evropskih prvenstvih, v Parizu pa bo skušala izboljšati uvrstitev iz Tokia.
Preobrati v zadnjih poskusih
Svetovno prvenstvo v atletiki v Budimpešti bo šlo v zgodovino tudi po številnih izjemno zanimivih obračunih v tehničnih disciplinah, v katerih je mnogokrat zmagovalca določil zadnji poskus. Slovenci si ga bomo najbolj zapomnili po metu diska, ko je Kristjan Čeh v zadnjem metu prevzel vodstvo, a mu je ubranitev naslova svetovnega prvaka v zadnjem poskusu večera preprečil Šved Daniel Stahl. Tudi v drugi najbolj zanimivi slovenski disciplini v Budimpešti, skoku ob palici za ženske, je Američanka Katie Moon v zadnjem poskusu preskočila 490 cm ter si priborila delitev prvega mesta z Avstralko Nino Kennedy, medtem ko športna sreča ni bila na strani Tine Šutej, ki je z državnim rekordom na prostem (480 cm) zasedla četrto mesto, potem ko je imela do višine 485 cm zgolj en neveljaven skok, Finka Wilma Murto pa nobenega, zato je osvojila bronasto kolajno, Slovenka pa je bila na drugem svetovnem prvenstvu zapored četrta.
V ženskem troskoku je bila edina favoritinja za zmago Yulimar Rojas pred zadnjo serijo osma, v šestem skoku pa se je visokorasla Venezuelka zbrala ter postala svetovna prvakinja (15,08). V spominu bo ostala drama skoka v daljino med Miltiadiso Tentogloujem in Waynom Pinnockom, ki sta imela po petih skokih enak dosežek, a je imel Jamajčan za en cm daljši drugi skok, zato je bil v vodstvu. Grk je dosežek izboljšal za dva cm (852 cm) ter postal svetovni prvak. Podobno kot italijanski skakalec v višino Gianmarco Tamberi je Miltiadis Tentoglou v Budimpešti osvojil zadnjo zlato kolajno, ki mu je manjkala v zbirki z velikih tekmovanj. Pred prihodom na Madžarsko je bil namreč vsaj enkrat olimpijski prvak, dvoranski svetovni prvak ter evropski prvak v dvorani in na prostem. Več v atletiki ni moč doseči.
En svetovni rekord
V ženskem metu kopja je bila od prvega meta v vodstvu Flor Denis Ruiz Hurtado. Kolumbijko je v zadnjem metu prehitela Japonka Haruka Kitaguči (66,73 m) ter postala svetovna prvakinja. Izpostavimo še kanadska naslova v ženski in moški konkurenci meta kladiva, ki sta ju osvojila Camryn Rogers in Ethan Katzberg, skupaj pa je Kanada osvojila kar štiri zlate kolajne. Med najuspešnejšimi državami na prvenstvu je Španija, ki je osvojila vse štiri zlate kolajne v hoji, tako Maria Perez kot Alvaro Martin pa sta bila najboljša na 20 in 35 km. Junak 19. svetovnega prvenstva v Budimpešti je bil Američan Noah Lyles, svetovni prvak v obeh sprinterskih disciplinah in štafeti 4x100 m, dva naslova svetovne prvakinje pa je osvojila tudi Kenijka Faith Kipyegon v teku na 1500 m in 5000 m.
Svetovni rekord je padel le prvi tekmovalni dan v mešani štafeti 4x400 m, disciplina pa je med najmlajšimi v atletski druščini. Nekaj športne sreče za nov najboljši mejnik je zmanjkalo Ryanu Crouserju in Shericki Jackson. Američan je v suvanju krogle za pet cm (23,51) zaostal za svojim svetovnim rekordom, Jamajčanka pa je z drugim najhitrejšim časom v zgodovini na 200 m (21,41) za sedem stotink zaostala za Američanko Florence Griffith-Joyner, ki je pred 35 leti v Seulu tekla 21,34. Svetovni rekord je napadal tudi Šved Armondo Duplantis, a bil na višini 623 cm na vrhuncu sobotnega večera trikrat neuspešen. Daleč najuspešnejše so bile Združene države Amerike, omenimo pa še, da na odlično organiziranem prvenstvu na Madžarskem niso smeli tekmovati Rusi in Belorusi. Naslednje svetovno prvenstvo bo čez dve leti v Tokiu.
