David Crosby, sicer letnik 1941, je bil aktivni udeleženec vseh največjih ameriških hipijevskih zborov, kot so festivali v Montereyu, ki se je leta 1967 v istoimenskem kalifornijskem mestu zgodil kot prvi svoje vrste, prav tako leta 1969 na Woodstocku, kot proslulem Altamontu. Slednji je resda najbolj znan po tem, da so motociklisti v vlogi varnostnikov med nastopom Rolling Stonesov ubili temnopoltega obiskovalca Mereditha Hunterja, potem ko je ta izvlekel nož. Vendar to niso bile edine žrtve Altamonta, saj sta umrli še dve osebi, ena v prometni nesreči, medtem ko je en obiskovalec utonil v namakalnem jašku. Na dirkališču za spidvej niso nastopili samo Rolling Stones, Angleži so bili tamkaj zgolj cenjeni gostje iz tujine.
Altamont je bil v osnovi festival kalifornijske hipijevske scene in je vključeval tedaj bistvene kalifornijske zasedbe, denimo Santano in Jefferson Airplane iz San Francisca ter The Flying Burrito Brothers in kvartet Crosby, Stills, Nash & Young, ki sta prihajala iz Los Angelesa. Zaradi njih in ne zaradi Rolling Stones, ki so imeli do hipijevskega gibanja vedno kanček elegantno ciničnih zadržkov, se Altamont šteje kot prelomnica oziroma hipijevski fiasko, pri čemer je David Crosby veljal za enega najbolj prepričanih, deklariranih in tudi radikalnih akterjev gibanja.
Pretežno ni pel glavnih vokalov
Sam je bil nadvse uglednega porekla. Kot David Van Cortlandt Crosby se je resda rodil in odraščal v Los Angelesu, vendar je bil potomec nizozemske rodbine, ene izmed tistih, ki se jim pripisuje soudeležbo pri nastanku ZDA in ki so se sprva naselile na povsem drugem koncu države, v zvezni državi New York, ter ustanovile istoimensko mesto. Obenem je bil potomec Floyda Crosbyja, filmarja, ki je bil med drugim direktor fotografije pri kultnem vesternu Točno opoldne. V tem smislu ni presenetljivo, da se je Crosby mlajši v glasbi odločil za folk oziroma velja za soutemeljitelja folk rock žanra, kakršnega je zastavila njegova osnovna zasedba The Byrds, ki je bila ustanovljena leta 1964, Crosby pa je bil njen član do leta 1968.
Soudeležen je bil pri vseh največjih hitih skupine The Byrds, kot sta obe začetni priredbi. Prva je bila Tambourine man Boba Dylana, s katero so The Byrds leta 1965 zavzeli vrh Billboardove lestvice in sprožili folk rock žanr. Vajo so ponovili s priredbo skladbe Turn, turn, turn, ki je prav tako izhajala iz folk izročila oziroma bila avtorstvo Peta Seegerja, newyorškega pionirja folk glasbe in političnega aktivista, ki je mirovniško držo oziroma protestiranje proti naborništvu deklariral že v času druge svetovne vojne. Čeravno je torej šlo za kalifornijske mladce, so ti začetni navdih iskali na severu oziroma vzhodu, pri akustičarskem folk izročilu, kakršno se je razvilo predvsem v New Yorku oziroma folk klubih v četrti Greenwich Village, kjer je prvo afirmacijo doživel tudi Bob Dylan, kot mnogi drugi, vključno z Angleži iz zasedbe The Animals, ki so veliki hit House of the rising sun prav tako pobrali iz zapuščine Greenwich Villagea.
Zanimivo pri Crosbyju je, da nikjer, ne pri The Byrds, kjer je to počel Roger McGuinn, ne pozneje pri Crosby, Stills, Nash & Young (CSNY), kjer so bili v glavnih vlogah prej Graham Nash, Stephen Stills in Neil Young, pretežno ni pel glavnih vokalov. Prav tako se je težko spomniti, da bi prispeval kaj prelomnega pri igranju kitare, kot denimo spet McGuinn in Stills. Prvi je pri The Byrds opozoril nase z uporabo 12-strunske električne kitare, medtem ko se je Stills domislil nekaj antologijskih rockerskih kitarskih fraz, kot tiste pri skladbi Woodstock, ki je sicer avtorstvo Joni Mitchell, se je pa znašla na albumu Deja vu iz leta 1970, na kateri so tudi skladbe kot Teach your children, Helpless in Almost cut my hair. Čeravno je avtor slednje kot naslovne Deja vu prav Crosby, medtem ko je na prvi plošči iz leta 1969 avtorsko prispeval skladbe Guinnevere, Long time gone in hipijevsko himnično Wooden ships, tudi v avtorskem smislu ne velja za izrazitega.
Deklarirana politična stališča
A kljub temu da se je v vseh vlogah držal postrani, velja za neizogibnega pri vokalnih harmonijah, po katerih so zasedbe, v katerih je sodeloval, vse po vrsti slovele in bile njihov zaščitni znak. Najvišji glas pri skladbi Turn, turn, turn je njegov, prav tako se mu pripisuje orkestracijo glasov pri preostalih skladbah. Predvsem z Nashem sta zmogla dvoglasje, kakršnega so si na svojih posnetkih želeli tudi številni drugi izvajalci. Obenem je od vseh akterjev kalifornijske hipijevske glasbene scene Crosby, ki je na sceni veljal za enega redkih domicilnežev, saj je večina v Kalifornijo prišla naknadno, medtem ko je bil on tamkaj rojen, živel najbolj mejno življenje. Še bolj kot okolica je posegal po opiatih, obenem pa je imel tudi najbolj deklarirana politična stališča, vključno s teorijami zarote glede uboja J. F. Kennedyja, ki jih je zagovarjal in s tem jezil svoje bolj umirjene kolege, ki se jim je ob komercialni uspešnosti to zdelo neumestno.
A Crosby je živel svojeglavo in kontradiktorno življenje, v katerem je zagovarjal pacifizem in uživanje marihuane, okoli pa hodil oborožen s pištolo. Leta 1985 je zaradi posedovanja narkotikov in orožja osem mesecev odsedel v zaporu. Podobne obtožnice je bil deležen tudi leta 2004, a se je zaporu izognil s plačilom varščine. Tudi njegovo zdravje pregovorno ni bilo najboljše. Že v sedemdesetih je imel operacijo na srcu, leta 1994 pa so mu presadili ledvico, pri čemer ga je domnevno financiral oziroma mu pri tem izrazito pomagal Phil Collins. Dejstvo, da je navkljub ves čas načetemu zdravju doživel 81 let, ga uvršča med medicinske fenomene. Ob tem, da je za seboj pustil štiri potomce s štirimi različnimi ženskami, kot bil donator semena za sina, ki je zrasel (in leta 2020 umrl) v lezbični zvezi pevke Melisse Etheridge in njene partnerice, režiserke Julie Cypher, je bil David Crosby izhodiščni in končni ameriški hipi. Tisti, ki je skozi bolj ali manj javno življenje udejanjal vse, kar je hipijevstvo deklariralo.
