Povpraševanje na trgu dela je ta čas še posebej izrazito v gostinstvu in turizmu, prevozništvu ter gradbeništvu. Ti sektorji doživljajo izjemno povečano potrebo po kvalificirani delovni sili. »Hkrati pa opažamo, da se tudi proizvodnja postopoma prebuja, saj področja, kot so livarne in mesna industrija, prav tako beležijo povečano povpraševanje po delovni sili,« dodaja Danijel Okilj, vodja oddelka mednarodne mobilnosti pri Adeccu. Pomanjkanju delovne sile smo priča na vseh ravneh – od najenostavnejših poklicev vse do inženirskega kadra. Na to temo je Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS v sodelovanju z Adeccom ta teden organizirala posvet. »Država je v zadnjih desetih letih zanemarjala izobraževanje mladih zlasti v poklicnem izobraževanju. Zato danes skoraj ni poklica, v katerem bi imeli primerno izobražene kadre 'na zalogi',« je uvodoma dejal mag. Gregor Ficko, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala. Po dolgi krizi se gradbeništvo in komunalni sektor v Sloveniji ponovno srečujeta z ekspanzijo, saj so se začeli različni projekti. To pa je rezultiralo v zamikih izvedbe projektov zaradi pomanjkanja delovne sile. Ficko je dodal, da je bil v zadnjem desetletju bazen bivše Jugoslavije skorajda povsem izčrpan in smo prišli do faze, ko so se začele pojavljati težnje po iskanju kadrov na azijskih trgih.
Kaj bo z inženirji?
V naslednjih desetih letih bo pogoje za upokojitev izpolnilo več kot 2500 inženirjev z licenco, obe gradbeni fakulteti pa skupaj na trg vsako leto pošljeta od 80 do 100 univerzitetno izobraženih diplomantov, kar pomeni dobro tretjino potreb v obeh panogah. Da se je treba nenehno prilagajati razmeram na trgu in recepta, kako reagirati jutri, enostavno ni, meni direktor Adecca Slovenija in Srbija Dejan Stamenić. Miro Smrekar, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije, je pojasnil, da se še vedno upokojujejo večje generacije, kot prihajajo na trg dela, pri tem pa so veščine tistih, ki prihajajo, drugačne od tistih, ki odhajajo. Če želi država zagotavljati razvoj trga dela in vzdržnost javne pokojninske blagajne, bi moral biti letni neto priliv v naslednjih letih med 7000 in 11.000.
Indijci in Filipinci
Kadrovska kriza se ne dogaja le v Sloveniji, vse večja težava pesti vse države EU in širše, je povedal Danijel Okilj in dodal, da je tujcev med vsemi delovno aktivnimi že 14 odstotkov. Dokaj pozitivne so izkušnje z zaposlovanjem Indijcev, kdaj točno bo možno zaposlovanje delavcev s Filipinov, je še odprto. Maša Ravbar, direktorica področja kadrov, prava in splošne službe družbe Livar iz Ivančne Gorice, je predstavila projekt zaposlovanja delavcev iz Indije in Šrilanke, ki jih je v družbi trenutno 32. Pridobiti so želeli odlično usposobljene in dobre delavce, in to jim je tudi uspelo. Ni pa bilo enostavno. Na prihod delavcev z azijskega kontinenta so morali, da bi se izognili težavam, najprej pripraviti domače delavce, druga najpomembnejša naloga pa je bila vzpostavitev pogojev za njihovo čim bolj nemoteno bivanje v Sloveniji, pri čemer je bil vsak detajl zelo pomemben, od hrane do sprejema v okolju. Svoje izkušnje je delil tudi Raaj Singh, direktor mednarodne zaposlovalne agencije na področju gradbeništva Takt Group iz Londona. Podjetje kadre pridobiva iz Indije, Katarja, ZAE, Nepala, Šrilanke in Filipinov, v Evropi in Ameriki pa sodeluje z največjimi gradbenimi podjetji, kot so francoski Vinci, avstrijska PORR in Strabag ter ameriški Bechtel. Podjetje je v tem času izšolalo in usposobilo več kot 15.000 delavcev najrazličnejših profilov, v zadnjem obdobju pa je zelo aktivno tudi v naši soseščini, predvsem na Hrvaškem, Madžarskem, v Avstriji, na Poljskem, Slovaškem in Češkem.
