Pri branju obeh člankov, na eni strani medicinske sestre s področja kadrovskega managementa, na drugi strani zdravnice, sem opazila velika razhajanja pri podajanju predlogov za rešitev zdravstvenega sistema. Gospa Skela navaja, da raziskave kažejo, da lahko 60 odstotkov dela v družinski medicini opravijo medicinske sestre, ki jim pravijo medicinske sestre z naprednimi znanji. Navaja, da imamo v Sloveniji več kot 500 medicinskih sester z magisterijem zdravstvene nege, ki bi lahko prevzele te naloge in vsaj 800 usposobljenih referenčnih diplomiranih medicinskih sester. In dodaja, če bi jim pustili delati, problemov v primarnem zdravstvu ne bi bilo.
Kader za katerega ni delovnih mest
Nedavno pa smo v javnosti poslušali, da je v Sloveniji medicinskih sester premalo in bežijo iz poklica, ker so prenizke plače za delo v intenzivni terapiji in triizmenskem turnusu. Temu pritisku je sledil sedanji zdravstveni minister Poklukar, ki je brez prave analize enostransko povišal plačo vsem medicinskim sestram ne glede na to, kje in kaj delajo. Tako so višje plače od 20.11.2021 prejele vse medicinske sestre in ima strokovni vodja I (E037901), VII/1, minimalni plačni razred 47. Iz Kataloga funkcij, delovnih mest in nazivov z dne 31.01.2022 je razvidno, da ima zdravnik sekundarij (E017005), VII/2, minimalni plačni razred 31 in zdravnik specialist II (E018001), VIII, minimalni plačni razred 41.
Spoštovana, minister za zdravje in predsednica Zdravniške zbornice Slovenije, se vam zdi sprejemljivo, da ima zdravnik specialist s VIII. stopnjo izobrazbe (končan 6 letni študij, opravljeno 6 mesečno pripravništvo, strokovni izpit in 4, 5 ali 6 letno specializacijo), ki je odgovoren za proces zdravljenja bistveno nižjo plačo kot medicinska sestra s VII/1 stopnjo izobrazbe (končan 3 letni študij, ni ji treba opraviti pripravništva in strokovnega izpita, ker tako določa 64. člen Zakona o zdravstveni dejavnosti – ZZDej)?
Gospa Skela v svojem članku meni, da je diplomirana medicinska sestra, klinična specialistka za akutna in kronična stanja na primarni ravni, strokovno na ravni zdravnika specialista družinske medicine, plača te strokovnjakinje pa je nekoliko nižja, vendar je usposobljena za vodenje stabilnih kroničnih bolnikov in reševanje manj zahtevnih akutnih obolenj. To ne samo, da je žaljivo do zdravnikov specialistov družinske medicine, temveč se upravičeno postavlja vprašanje kakovosti teh storitev, ki jih opravijo medicinske sestre v referenčnih ambulantah. Prve referenčne ambulante družinske medicine so s svojim delom po vsej Sloveniji začele s 1. aprilom 2011. In kakšni so rezultati desetletnega delovanja teh ambulant? Koliko bolnikov je bilo s tem programom zgodaj odkritih, so se zmanjšali dejavniki tveganja, invalidnost, se je izboljšalo duševno zdravje? Podatki obstajajo, treba jih je analizirati in šele na podlagi izsledkov sprejemati nadaljnje ukrepe, ne pa slepo verjeti eliti, ki izobražuje takšen kader že od leta 2007 naprej, diplomanti pa nimajo delovnih mest in odhajajo v tujino kot navaja gospa Skela. Ali gre pri tem še za en spodletel projekt, da se izobražuje kader, za katerega ni delovnih mest?
Na drugi strani pa zdravnica Beović odgovarja, da diplomirana medicinska sestra ni usposobljena za obravnavo rutinskih primerov. O prenosu kompetenc na diplomirane medicinske sestre, ki bi razbremenile družinske zdravnike, je predsednica Zdravniške zbornice Slovenije povedala, da so se o takšni rešitvi pogovarjali z Zbornico in zvezo zdravstvene in babiške nege, ampak to ni kratkoročna rešitev, temveč je dolgoročna, ker bo potrebno dodatno usposabljanje.
Medicinska sestra je izvajalka diagnostično terapevtskega programa, katerega iniciator je zdravnik. Medicinska sestra ne sme samostojno bolniku dati tablete ali injekcije, če je ni predpisal zdravnik. Če to naredi, presega kompetence in prevzema odgovornost. Gospa Skela v članku predlaga rešitev za povečanje dostopnosti do družinskega zdravnika s postopkom delitve kompetenc v timu družinske medicine, formalizacijo znanja za opravljanje dela in sistematizacijo delovnih mest. Vam je to kaj znano? Se še spomnite, kaj je prinesel sprejem kompetenc v zdravstveni negi? Pomanjkanje medicinskih sester v kliničnem okolju. Zdravnik je nosilec zdravstvene dejavnosti, zato bo sam odločil, ali bo pooblastilo za določene naloge prenesel na medicinsko sestro, če bo ocenil, da je dovolj klinično usposobljena za takšno delo.
Kaos ni nastal zaradi mladih zdravnikov
Na nastalo situacijo vas upravičeno opozarjajo mladi zdravniki, vendar se bojim, da jih ne slišite in boste pripeljali do razpada zdravstvenega sistema, ko vam bodo mladi zdravniki odšli v tujino. Minister Poklukar samo obljublja, kaj vse bodo storili, a dejanja so kruta realnost. Gre za enak model pri zdravnikih kot pri medicinskih sestrah na najtežjih delovnih mestih in v triizmenskem turnusu. Kaos v slovenskem zdravstvenem sistemu ni nastal zaradi mladih zdravnikov in medicinskih sester v kliničnem okolju, temveč zaradi nesposobnega managementa v vseh 30-ih letih. Elite so za sebe dobro poskrbele, na šibkejše pa pozabile.
Prejšnji zdravstveni minister Šaber je naredil razdor med srednjimi in diplomiranimi medicinskimi sestrami s sprejetjem kompetenc v zdravstveni negi, ki strogo deli dela med njimi, minister Poklukar, ki naj bi poznal zdravstveni sistem, ker dela kot zdravnik, da ohranja licenco in je bil direktor osrednje terciarne klinike, pa je s parcialnim dvigom plačnih razredov samo medicinskim sestram, dodatno poglobil razdor med vsemi izvajalci zdravstvene dejavnosti, še posebno z neutemeljenim dvigom maksimalnih plačnih razredov starejšim zdravnikom, mlade pa je ignoriral. Zavedati se moramo, da so mladi naša prihodnost.
Minister Poklukar bi lahko dvignil plačne razrede samo medicinskim sestram, ki delajo v najtežjih enotah in triizmenskem delovnem času, da bi jih zadržal na teh delovnih mestih in ne linearno. Koliko je takšnih potreb, ni neznanka, saj bi se s temi podatki lahko seznanil že v času vodenja UKC Ljubljana.
Da je neprekinjeno zdravstveno varstvo (dežurstvo) bolje plačano kot izmensko delo kaže tudi dejstvo, da na teh deloviščih ne primanjkuje diplomiranih medicinskih sester, saj vodilne medicinske sestre rade opravljajo dežurno delo, ker prejmejo dodatek za delo preko polnega delovnega časa v višini 30 odstotkov, medtem ko je dodatek za izmensko delo le 7 odstotkov urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca po Kolektivni pogodbi za javni sektor.
Kako zgrešena je politika vodenja zdravstvenega managementa kaže tudi primer prijateljice, ki se je zaradi močnih bolečin v letu 2019 naročila na pregled pri zdravniku specialistu ortopedije, prvi datum je dobila januarja 2021 in jo je naročil na operacijo aprila 2024, do takrat pa naj razgibava stopalo, masira, nosi ugodno obutev in vzame tablete proti bolečinam. V izvidu referenčne ambulante pa je navedeno, da naj skrbi za zdrav življenjski slog, hoja ali tek v naravi, planinarjenje in zdrava prehrana. Je to način zdravljenja, da ob plačevanju vseh prispevkov za zdravstveno zavarovanje čakaš 5 let na odpravo vzroka bolečin? Kakšna je kakovost zdravstvenih storitev, da je v izvidu referenčne ambulante navedena takšna ugoditev? So jo sploh pregledali, celostno obravnavali, kar naj bi bil tudi namen teh ambulant, ali pa so te ambulante same sebi namen in gre le za porabo javnih sredstev?
Pri drugem primeru sem bila priča dogodku, ko se je medicinska sestra v ambulanti prepirala s pacientom, ker je prišel nenaročen na prevezo rane. Ugotavljala je in mu dokazovala, da ni naročen. Ob takšnem pregovarjanju bi lahko v tistem času že previla rano. Kaj res več ne premoremo holističnega pristopa?
Zelo sem zaskrbljena, ker uporabniku ni dostopen zdravnik, ko ga najbolj potrebuje, ker so na vseh nivojih predolge čakalne dobe, zato sprašujem odločevalce, kam peljete naš zdravstveni sistem? Bodo imeli dostop do zdravstvenih storitev le državljani z višjimi dohodki? Ne glede na to, ali so na oblasti levi ali desni, se slovenski zdravstveni sistem slabša, ker dosedanje izkušnje kažejo, da elita skrbi le za lastni interes in ji ni mar za malega človeka, zato drage volivke in volivci dobro razmislite, komu boste namenili svoj glas na volitvah.
Naj zaključim z mislijo: Ni pomembna stroka, timsko delo, organizacija, temveč samo denar, ki se drži levih in desnih.
MARIJA ŠPELIČ, diplomira medicinska sestra
