Veli Rat ni tipičen osamljen svetilnik, je tudi dobro prometno povezan. Z obalo je povezan s trajektno linijo Zadar–Bribinj, od Bribinja pa je še dobrih devet kilometrov vožnje. Ta veličasten primer pomorske gradnje je bil zgrajen davnega leta 1849 na severozahodnem rtu Dugega otoka. Visok je 42 metrov in je najvišji svetilnik na Jadranu, njegov svetlobni doseg pa je 22 morskih milj oziroma približno 40 kilometrov.
Veli Rat je obdan z gostim borovim gozdom, lepimi zalivi in prodnatimi plažami ter upravičeno velja za enega najlepših na Jadranu. Poleg antičnosti in mogočne višine je posebnost svetilnika njegova neobičajna rumena fasada. Legenda pravi, da barva izvira iz 100.000 rumenjakov, ki so bili uporabljeni kot vezivo. Na dvorišču svetilnika pod stoletnim borom stoji kapelica svetega Nikolaja, zavetnika mornarjev, v kateri je ohranjen rimski misal iz leta 1869. Zadnje čase se v tej kapelici pogosto organizirajo romantične poroke, Veli Rat pa obiskovalcem ponuja resnično enkratno doživetje miru in spektakularne lepote narave z nepozabnim razgledom s 40 metrov visokega stolpa svetilnika.
V svetilniku sta štiriposteljni in triposteljni apartma, ki sta idealno okolje za romantičen oddih med oblaki. Do njega se lahko pripeljete z avtomobilom, zaradi cestne povezave z naselji pa je mogoča redna oskrba s potrebnimi živili, tako da vam ne bo ničesar manjkalo. Dišeči borovi gozdovi, ki obdajajo stavbo svetilnika, ponujajo gostom številne možnosti za aktivni oddih. Okoliško plitvo morje je bogato z ribjimi vrstami, v neposredni bližini pa sta Narodni park Kornati in Naravni park Telašćica, ki vas bosta navdušila s svojo nezemeljsko lepoto. Morje okoli svetilnika je razmeroma plitvo in posebno privlačno za podvodni ribolov. Najboljše območje je približno 2 milji proti vzhodu, kjer se pečine strmo spuščajo v morje. Okoliške plitve vode na zahodni strani omejujejo pečine Lagnići, v bližini katerih je razbitina nasedle ladje, ki je nekakšna turistična atrakcija.
Sali s svojo ribiško tradicijo
Le dobrih 30 kilometrov od rta leži kraj Sali s tisočletno ribiško tradicijo. Saljsko kulturno dediščino predstavljajo sakralni objekti, kot so župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja z razkošnim lesenim oltarjem iz 17. stoletja in napisi v glagolici ter cerkev svetega Roka in svetega Nikolaja, na Saljskem polju pa so ostanki tlorisov drugih krščanskih cerkva.
Eden najzanimivejših saljskih dogodkov je Saljski užanci, tridnevni festival, na katerem nastopi tudi širše znana Tovareća mužika. Kdor ima rad bolj aktiven dopust, si lahko tu izposodi čoln, kolo ali skuter in doživi lepoto kraja in Dugega otoka, na voljo pa je tudi taksi služba, ki ponuja prevoze po vsem otoku. V oljčniku Saljsko polje rastejo oljke, stare do 700 let, kar skupaj z velikostjo dreves predstavlja edinstveno ekološko območje na tem območju. Zaradi starosti in velikosti dreves predstavlja ta oljčni nasad pomemben hortikulturni objekt na hrvaški obali, ki je razglašen za botanični rezervat. Starost oljk ni vidna le v obsegu debla posamezne oljke, ampak tudi v ravni oblikovanosti oljčnega nasada, lokalno prebivalstvo pa oljčni nasad imenuje oljčni gozd, domneva pa, da so ga začeli saditi že stari Grki, ki so imeli posestva na otoku. Da so Saljani še vedno pridni oljkarji, pričajo tudi drugi skrbno obdelani oljčniki, obrobljeni z urejenimi suhozidi. vl
