»Z zakonom bomo preprečili, da bi zaradi oteženega izvajanja javnih naročil s strani javnih lekarniških zavodov, prišlo do zamud ali prekinjene dobave zdravil in posledično pomanjkanja zdravil na slovenskem trgu,« je na novinarski konferenci povedal generalni sekretar na ministrstvu za zdravje Tadej Osterc.
Temeljni namen zakona je tako začasno urediti problematiko nabave zdravil po postopkih javnega naročanja in odpraviti problematiko hkratnega spoštovanja področnih predpisov in predpisov s področja javnega naročanja s strani javnih lekarniških zavodov.
Zaradi strogih formalnih in postopkovnih zahtev, ki jih določa zakon o javnem naročanju, so oddana javna naročila zdravil pogosto zelo kompleksna in tudi neuspešna, kar vpliva na dostopnost zdravil v lekarnah in bolnišnicah.
Na to, že od sprejema zakona, ki ureja javno naročanje, v lekarniški zbornici opozarjajo na nezdružljivost zakona o lekarniški dejavnosti in zakona o zdravilih z zakonodajo, ki ureja javno naročanje. Javnost oz. bolniki po navedbah zbornice tega do danes niso občutili zgolj zato, ker so javni zavodi zavestno kršili določila zakona o javnem naročanju, da so bolnikom pravočasno priskrbeli vsa zdravila.
Obstoječi zakon o javnem naročanju namreč določa, da imajo lahko javni lekarniški zavodi samo enega cenovno najbolj ugodnega dobavitelja, kar pa po mnenju zbornice ni mogoče, saj tudi veletrgovci s polnim obsegom ne zagotavljajo vedno vseh zdravil. Zavodi bi tako morali imeti vsaj dva dobavitelja za isto zdravilo.
Z danes sprejetim predlogom zakona tako želi vlada razbremeniti javne lekarniške zavode pri nabavi zdravil, ki jih v skladu z zakonom o lekarniški dejavnosti lekarne morajo imeti na zalogi oziroma dobaviti v izjemno kratkem roku, kar otežuje izvedbo postopkov javnega naročanja in ostalih izdelkov za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja, torej blaga, ki ga javni lekarniški zavodi kupujejo zaradi nadaljnje prodaje tretjim osebam, je navedeno med cilji zakonskega predloga.
Predlog zakona naj bi namreč uvedel izjemo od javnega naročanja, in sicer se zakon o javnem naročanju ne bi uporabljal »za javna naročila zdravil, ki se v skladu z zakonom o zdravilih štejejo kot zdravila na trgu v Sloveniji, in jih v skladu z zakonom, ki ureja lekarniško dejavnost, oddajajo javni lekarniški zavodi«, je navedeno med ključnimi zakonskimi rešitvami.
Hkrati je namen predloga zakona zagotoviti, da se pri izbiri dobaviteljev zdravil spoštujejo določena temeljna načela ter da se zagotavlja transparentnost nakupa zdravil.
Z vidika zagotavljanja transparentnosti predlog zakona tako ureja obveznost javnih lekarniških zavodov, da so pri naročilih zdravil, ki se po zakonodaji štejejo kot zdravila na trgu v Sloveniji, dolžni upoštevati prepoved omejevanja konkurence, prepoved diskriminacije in načelo transparentnosti. Naročnik mora za ta naročila voditi evidenco o njihovi oddaji, ki zajema navedbo dobavitelja, predmeta, vrste predmeta in vrednosti naročila brez DDV, ter o naročilih v preteklem letu podatke objaviti na svoji spletni strani, je še našteto v povzetku zakonskih rešitev.
Ukrepi bi bili začasni in bi veljali do 31. decembra 2024, z možnostjo podaljšanja oziroma do ustrezne sistemske ureditve tega področja. Vlada je predlog zakona že poslala v DZ in predlaga obravnavo po nujnem postopku.
Osterc je danes še napovedal, da bo država čez poletje izvedla tudi druge nacionalne ukrepe, da do motenj preskrbe z zdravili ne bo prihajalo in da bodo imeli vsi državljani na voljo dostopna zdravila takrat, ko jih potrebujejo.
Kot sicer še ugotavljajo na ministrstvu, je bila preskrba z zdravili v preteklosti tako v Sloveniji kot na področju celotne EU že ogrožena. Vzroki za to so na mednarodni ravni, med drugim gre za pomanjkanje surovin ali geostrateški položaj. Na ravni EU se je zato oblikovala koalicija majhnih držav, ki po besedah Osterca aktivno sodeluje pri pripravi farmacevtskega paketa, »da v prihodnosti sistemsko zagotovimo državam, kot je Slovenija, enakopravno obravnavo pri dobavi novih in vseh ostalih zdravil«.
