Obtožnica Radovanovića po poročanju spletnega portala Žurnal24 bremeni, da je v nasprotju s pravili mednarodnega prava ukazal poboj proti civilnemu prebivalstvu. 28. junija 1991 ob 15. uri je namreč na južni strani letališke steze na Brniku kot komandant oklepne enote JLA, ki je bila že od prejšnjega dne v spopadu z enotami teritorialne obrambe, izdal ukaz v nasprotju z ženevsko konvencijo o zaščiti civilnega prebivalstva iz leta 1949 o uničenju civilnega vozila z oznako press. Slednje se je z veliko hitrostjo oddaljevalo od položajev JLA, Radovanovićev ukaz pa je izvršil Ignjatović, ki je z mitraljezom z zažigalnimi naboji streljal s tanka. Vozilo so zajeli plameni in je v celoti zgorelo, skupaj z obema novinarjema. Radovanović je imel dovolj časa, da bi pred izdajo ukaza preveril, ali gre za vojaški ali civilni cilj, po poročanju spletnega portala še piše v obtožnici.

Ignjatovića na četrtkovem sojenju ni bilo, je pa v začetku julija po navedbah portala izjavil, da ne želi sprejeti obtožnice tožilstva v Kranju in biti zaslišan prek videokonference, poleg tega pa da ne priznava sodišča v Kranju, niti kjer koli drugje v Sloveniji, se bo pa odzval vsakemu vabilu državnega organa v Srbiji. Za zdaj je postopek zoper njega izločen.

Radovanović pa je medtem na obravnavi sodeloval prek videopovezave. Med obširnim opisovanjem dogajanja izpred treh desetletij je med drugim navedel, da nihče na omenjenem vozilu ni videl napisa press, "razen morda nekateri v svojih glavah". Kot je še zatrdil, ni šlo za civilno vozilo, na oknih je imelo rešetke, na desni strani pa odprtine, ki bi lahko služile za lansiranje granat. Po njegovih besedah pa je vodnik Rade Vujičić tudi opazil, da so vanj nalagali neke cevi, nakar da se je vozilo z veliko hitrostjo vračalo nazaj. Radovanović je ob tem še navedel, da je sam izdal zgolj povelje, naj se jih opozori, Ignjatović pa da je lahko, ker se niso ustavili, samoiniciativno odločal o streljanju.

Obtožena že kmalu po osamosvojitvi

Radovanovićev odvetnik je na četrtkovi obravnavi predlagal zaslišanje prič in postavitev izvedencev vojaške in kemične stroke, s čimer sta se tožilstvo in sodišče strinjala. Po navedbah portala pa še ni povsem jasno, po katerem kazenskem zakoniku bo sodilo Radovanoviću.

Tožilstvo je namreč, kot navaja portal, obtožbo vložilo po kazenskem zakoniku iz leta 1995, po katerem mu grozi do 30 let zapora, medtem pa se bo Radovanovićev odvetnik skliceval na zakonik, ki je veljal v času dogodka. Kazenski zakonik iz tistega časa pa za omenjeno dejanje predvideva najmanj pet let zapora in največ smrtno kazen, ki pa je v Sloveniji več ni.

Tako Radovanović kot Ignjatović, za katerima sta sicer razpisana mednarodna tiralica in evropski nalog za prijetje, sta bila za napad na terensko vozilo, v katerem sta živa zgorela avstrijska novinarja, obtožena že kmalu po osamosvojitvi, še poroča Žurnal. Radovanović se je takrat na vabilo sodišča odzval, Ignajtović pa ne. Ker za slednjega ni bilo znano, kje se nahaja, je bil tudi takrat postopek zoper njega izločen. Radovanović pa je bil v Sloveniji na prvi stopnji oproščen, a je višje sodišče sodbo razveljavilo.