»Obeti šibkejše rasti v primerjavi s predhodnimi napovedmi so predvsem posledica velike negotovosti, vztrajanja inflacijskih pritiskov in šibkejše gospodarske aktivnosti v mednarodnem okolju,«j e na današnji novinarski konferenci povedala viceguvernerka Banke Slovenije Tina Žumer. Navedla je, da bo rast v letu 2024 znova dosegla 2,4 odstotka, v letu 2025 pa 2,3 odstotka.
Inflacija bo ostala visoka in bo letos znašala 9,3 odstotka. Prihodnje leto naj bi bila 6,8-odstotna, v letu 2024 4,2-odstotna in v letu 2025 2,3-odstotna. »Ocenjujemo, da je skupna inflacija vrh dosegla julija. Še vedno pa se krepi osnovna inflacija, za katero ocenjujemo, da bo vrh dosegla marca prihodnje leto,« je dodala direktorica analitsko-raziskovalnega centra Arjana Brezigar Masten.
Inflacija je široko osnovana. Letos so rast inflacije poganjale cene energentov in hrane, vedno bolj pa se krepi osnovna inflacija, ki teh cen ne upošteva, je pojasnila. Energetsko inflacijo po njenih besedah blažijo vladni ukrepi. Brez njih bi bila skupna inflacija letos višja za 0,7 odstotne točke, v letu 2023 pa za dve odstotni točki, so izračunali v Banki Slovenije.
Upad zasebne potrošnje in zasebnih investicij
Napovedana umiritev rasti prihodnje leto v prevladujoči meri izhaja iz občutno znižane rasti zasebne potrošnje v primerjavi z letošnjo rastjo in upada zasebnih investicij. Ob nizki rasti zasebnega trošenja in upadu investicij bosta k ohranjanju rasti v prihodnjem letu prispevala investiranje in potrošnja države, je povedala Brezigar Masten.
Šibkejše domače povpraševanje bo vplivalo na rast uvoza, ki se bo upočasnila hitreje kot rast izvoza, kar bo po dveh letih ponovno vodilo k pozitivnemu prispevku neto menjave s tujino. Pozitiven prispevek k tej menjavi se bo leta 2024 okrepil kot posledica okrevanja svetovnega povpraševanja in izboljšanih pogojev menjave. Skupaj s prispevkom neto menjave se bo v letu 2024 okrepil tudi prispevek zasebne potrošnje in leta 2025 še prispevek skupnih investicij na podlagi črpanja evropskih sredstev in načrta za okrevanje.
Dinamiki gospodarske rasti sledi napoved rasti zaposlenosti. Potem ko bo ta letos po ocenah Banke Slovenije znašala 2,4 odstotka, se bo rast leta 2023 opazno znižala. Na trgu dela po opozorilih Banke Slovenije vztrajajo neskladja med ponudbo in povpraševanjem po delu, na podlagi katerih pričakujejo, da bodo kljub umirjanju gospodarske aktivnosti delodajalci nenaklonjeni odpuščanju delavcev, hkrati pa bo pomanjkanje delavcev v letih 2024 in 2025 omejevalo hitrejšo rast zaposlenosti.
Medletna rast plač bo letos znašala 4,3 odstotka, leta 2023 6,4 odstotka, nato pa se bo do leta 2025 zmanjšala na štiri odstotke. Zaradi medletnih učinkov prenehanja izplačevanja z epidemijo povezanih dodatkov se bodo plače v sektorju država letos znižale, leta 2023 pa bo rast presegala tisto v zasebnem sektorju. Ocena rasti plač v sektorju država upošteva sklenjen dogovor, s katerim so se oktobra plače zvišale za 4,5 odstotka, za večino javnih uslužbencev pa je predviden še dvig za en plačni razred aprila 2023.
Medletna rast cen energentov se je po tem, ko je v poletnih mesecih presegala 35 odstotkov, postopoma zmanjševala in bila novembra 20,9-odstotna. K umirjanju so prispevali zlasti vladni ukrepi. Po ocenah centralne banke bi bile ob odsotnosti sprejetih vladnih ukrepov leta 2023 končne cene elektrike za gospodinjstva v povprečju višje za 37 odstotkov, cene plina pa za 47 odstotkov.
Druga ocena kaže na višjo letno inflacijo v območju evra v novembru
Inflacija v območju z evrom je novembra na letni ravni dosegla 10,1 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke več od prvotne ocene, je v drugi oceni navedel evropski statistični urad Eurostat. V EU se je bila letna rast cen življenjskih potrebščin minuli mesec pri 11,1 odstotka, v Slovenji pa pri 10,8 odstotka.
Kot so spomnili evropski statistiki, je bila letna inflacija v območju evra oktobra pri 10,6 odstotka, novembra lani pa pri 4,9 odstotka. V EU je medtem oktobra znašala 11,5 odstotka, novembra lani pa 5,2 odstotka. Slovenija je na drugi strani oktobra zabeležila medletno podražitev življenjskih potrebščin za 10,3 odstotka, novembra lani pa za 4,9 odstotka.
Najnižje letne rasti cen življenjskih potrebščin so imeli novembra v Španiji (6,7 odstotka), manj kot osem odstotkov pa je znašala letna inflacija še v Franciji (7,1 odstotka), na Malti (7,2 odstotka) in v Luksemburgu (7,3 odstotka). Najvišja je bila medtem inflacija na Madžarskem (23,1 odstotka), v Latviji (21,7 odstotka) ter v Estoniji in Litvi (v obeh 21,4 odstotka). Letna inflacija je sicer nazadovala v 16 državah članicah, v treh se ni spremenila, porasla pa je v osmih članicah.
Novembra so k rasti cen vnovič največ prispevale cene energije (+3,82 odstotne točke), sledile so cene hrane, alkohola in tobaka (+2,84 odstotne točke), cene storitev (+1,76 odstotne točke) in cene neenergetskih industrijskih dobrin (+1,63 odstotne točke).
Na mesečni ravni je bila novembra v evrskih državah deflacija, in sicer 0,1-odstotna, v EU pa inflacija v višini 0,1 odstotka. Slovenija je imela na mesečni ravni 1,1-odstotno inflacijo.
