Posledic stavke zdravnikov, ki jih občutijo prebivalci, je z vsakim dnem več. Sprva se je zatikalo pri urejanju bolniških odsotnosti, bolniki pa so se jezili zaradi odpovedi zdravljenj tik pred zdajci. Ta mesec so se začela vrstiti prerekanja, kdo mora poskrbeti za preglede za vozniška dovoljenja invalidov. S številnimi umiki soglasij za nadurno delo, ki bodo obveljali s koncem tega tedna, bodo trenja še verjetnejša. Zakonodajo, ki vpliva na delovanje zdravstva med stavko, si akterji razlagajo na zelo različne načine, direktorji zdravstvenih domov in bolnišnic pa so od oblasti doslej prejemali predvsem nezavezujoče napotke. Kakšne dodatne ukrepe načrtujejo na ministrstvu za zdravje in v vladi, tik pred kritičnim koncem tedna še ni znano.
Težavne izbire
V ponedeljek sprejeti ukrepi, kot je uvajanje izmenskega dela zdravnikov, so odraz že obstoječih možnosti. Neznank je obenem še veliko.
Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež je po ponedeljkovi seji vlade omenjal možnost precedenčnih ukrepov. Ti bi bili lahko usmerjeni v storitve, ki zaenkrat ne spadajo v zakonsko določeni minimum dela med stavko, je mogoče sklepati iz dosedanjih pojasnil. Po kakšni poti nameravajo spremembe uveljaviti, ni jasno. Po neuradnih informacijah na ministrstvu in v vladi tehtajo med več možnostmi, vse pa prinašajo tudi tveganja. Njihovi učinki bi bili lahko na primer prepozni ali pa bi ukrepi peljali v dodatne zaostritve, stavka zdravnikov pa je medtem že postala najdaljša doslej. V Fidesu so do vladnih napotkov za zdravstvo kritični. Uveljavljanje izmenskega dela je za bolnike nevaren poseg v organizacijo, so ocenili v ponedeljek.
Tajnikar: interventni zakon je nuja
Prva vprašanja o tem, kakšen je dopusten minimum dela med stavko, so se vrstila še pred njenim januarskim začetkom. Na ministrstvu za zdravje so takrat poudarjali, da je za zakonitost dela javnega zdravstvenega zavoda odgovoren njegov direktor. Ko se je pokazalo, da si v zavodih primerno organizacijo razlagajo zelo različno, so jih začeli z ministrstva obveščati o svojem pogledu na stavko, a zakonskih sprememb doslej niso predlagali. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ob stavki po drugi strani izpostavljajo, da bi bilo treba zakonodajo na tem področju posodobiti. Vlada pa bi morala po oceni ZZZS že na podlagi veljavne zakonodaje natančneje opredeliti vse zdravstvene storitve in obveznosti, ki jih morajo zdravniki opravljati tudi v času stavke.
»Nujno je treba sprejeti interventni zakon. Pri tem je bilo že zamujenega veliko dragocenega časa. Ministrstvo za zdravje bi moralo tak predlog pripraviti takoj, ko se je videlo, kaj se pri stavki dogaja, državni zbor pa bi moral soglasno vzpostaviti pogoje za delovanje zdravstva v tem obdobju,« je opozoril ekonomist Maks Tajnikar. Po njegovem je treba določiti delovno obveznost, ki naj bo pogoj za to, da posameznik prejme plačo. Posledic zamud pri oskrbi ne bo mogoče nikoli v celoti popraviti, saj gre za zdravje prebivalcev, je poudaril. Direktorji zdravstvenih domov in bolnišnic pa dilem, kaj mora delovati kljub stavki, ne morejo razreševati sami, je jasen Tajnikar. Dopisi in druga sporočila ministrstva za zdravje, kaj vse pričakujejo od zdravstvenih ustanov, tako ne zadostujejo. »Fides ne stavka proti vodstvu bolnišnice, ampak na ravni države. Tam je treba tudi reševati konflikt,« je pristavil.
