Zakaj v obsežnem gradivu, ki so ga pripravili za evropsko komisijo, naštevajo vrsto držav, kjer so razmere najhujše, vendar med njimi ne omenjajo Slovenije? Imajo prav ali morda pretiravajo?
Ugotovitve izhajajo iz aktualnega poročila Evropske opazovalnice sušnih razmer (EDO), v katerem navajajo, da za 47 odstotkov Evrope velja opozorilo zaradi suhih tal, 17 odstotkov površin pa je prizadetih še huje in tam je močno trpelo rastlinje. »Huda suša, ki je prizadela številne evropske regije in traja od začetka leta, se je v začetku avgusta še poslabšala,« med drugim ugotavljajo opazovalci. Dodajajo, da je napoved za večino zahodne Evrope in sredozemskega sveta slaba, količina padavin pa naj bi bila vse do novembra nižja kot običajno. Tako ocenjujejo, da bi utegnila biti letošnja suša najhujša v zadnjih 500 letih.
Ob vsem tem je dobrih novic zelo malo. Podatki ne lažejo in satelitske slike so zgovorne. Morda je nekaj upanja zgolj v tem, da za zdaj govorijo o veliki verjetnosti, dokončno pa bodo vedeli, da je res dosežen ta grenki rekord, šele ko bodo zbrani vsi podatki po koncu sezone in ko bodo lahko ugotovitve bolj zanesljive. Ko v tem poročilu opisujejo razmere, dajejo poudarek predvsem na države, kot so Španija, Italija, Francija, Nemčija, manj na druge. Tako tudi Slovenije neposredno v tem poročilu na tak način ne omenjajo. Mar to pomeni, da Sloveniji ne grozi tako huda suša, tak rekord, ali pa je to mogoče pojasniti kako drugače? Odgovor smo poiskali pri dr. Andreji Sušnik, agrometeorologinji z agencije za okolje. Pojasnila je, da je bil, kot je razbrati iz poročila, res poudarek predvsem na nekaterih zahodnih državah, medtem ko druge dele Evrope omenjajo bolj kot sklop. Ne govorijo toliko o Romuniji in Bolgariji, denimo, pač pa o vzhodni Evropi.
Raziskovalci so vzeli tudi Evropo kot celoto, modeli, ki jih uporabljajo, posledično niso tako zelo natančni. Nekateri indikatorji so bolj točni, drugi manj, za Slovenijo pa je zanimiv predvsem padavinski primanjkljaj. Vsa Primorska je na teh zemljevidih globoko v rdečem, kar ustreza dejanskemu stanju. Ne gre za politični dokument, je še povedala Sušnikova, iz katerega bi že izhajali ukrepi, pač pa gre predvsem za preliminarne ugotovitve.
Če se vrnemo k evropskemu poročilu: zanimive so tudi druge ugotovitve, do katerih so avtorji prišli s sklepanjem glede na razmere. Tako so ugotovili, da bo pridelek koruze v Evropi manjši za 16 odstotkov od povprečja v zadnjih petih letih, podobno slabo naj bi bilo s sojo in sončnicami. Toda tudi tu se avtorji še niso ustavili; močno so bile prizadete nekatere največje reke in vodotoki, s tem delovanje hidroelektrarn. Zaradi nizkih vodostajev so imeli ponekod težave s hlajenjem, kar je še dodatno poslabšalo razmere. Na nekaterih pomembnih rekah je bil moten ali povsem zaustavljen rečni promet, kar je prav tako vplivalo na transport premoga. Zadeve so zelo povezane.
Avtorji evropskega poročila še ugotavljajo, da so padavine, ki so dele Evrope zajele sredi avgusta, ponekod izboljšale razmere, toda po drugi strani so močne nevihte povzročile dodatno škodo. Pri sklepih so upoštevali več dejavnikov, njihova lestvica, ki prikazuje sušo, upošteva tako padavine kot vlažnost prsti in sončno sevanje. Vse to kaže, da je bilo letošnje leto doslej v tem pogledu res izjemno.
Nadaljevanje v tiskani izdaji ali mobilni aplikaciji Nedeljskega dnevnika.
Začenja se šola, kot smo je bili vajeni
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kako se šolsko leto za 274.000 učencev in dijakov po dveh koronskih letih vrača v »normalo«, kako je Slovenija z dobrodelnimi akcijami že desetletja močno prisotna tudi na afriški celini, kako drogo za posilstvo v zadnjem času vse pogosteje omenjajo v povezavi z domnevnimi spolnimi napadi na dekleta, kakšne načrte ima jadralec Uroš Kraševac na prestižni jadralni regati, kako se z draginjo spopadajo druge evropske države, kako ranljivi so v prometu šolarji, zakaj narašča število avtomobilov v slovenskih hribih ... – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik.
