Liberalna zagovorniška skupina Media Matters je ugotovila, da so od sobote naročniki premium storitve na omrežju X delili vsaj šest zavajajočih videoposnetkov o vojni. To je vključevalo videoposnetke izvzete iz konteksta in stare videoposnetke, ki so bili predstavljeni kot aktualni. 

»Ljudje obupano potrebujejo informacije in kontekst družbenih medijev lahko aktivno vpliva na sposobnost ljudi, da razlikujejo dejstva od fikcije,« je za ABC News pojasnil Gordon Pennycook, izredni profesor psihologije na univerzi Cornell, ki preučuje dezinformacije. Kot nadalje pojasnjuje, se ljudje namesto s preizpraševanjem resničnosti bolj osredotočajo na zanimivost in aktualnost. Objave, ki apelirajo na čustva, so torej tiste, ki dobijo največ pozornosti. 

Največ dezinformacij na platformi X

Na družbenih omrežjih se je razširil videoposnetek ženske, ki jo zažigajo, obkrožena pa je z množico ljudi. Šlo naj bi za posnetek mučenja Izraelke, ki je bila ujeta in napadena na festivalu. »To je diabolični obraz Hamasovih džihadskih teroristov, ki mučijo izraelsko dekle na Festivalu narave v Re'imu,« se glasi ena izmed objav na omrežju  X, ki je bila nato izbrisana. Videoposnetek je sicer res prikazoval nasilje nad žensko, vendar se je slednje zgodilo v Srednji Ameriki leta 2015, ne v Izraelu leta 2023. 

Eden izmed najbolj razširjenih lažnih posnetkov je postal video iz TikToka (tam ni več na voljo), ki je nato na družbenem omrežju X zbral 2 milijona ogledov. Na njem so prikazani izraelski generali, ki so jih ujeli borci Hamasa. Posnetek je bil sicer prejšnji teden prvotno objavljen na uradnem YouTubovem kanalu službe državne varnosti Azerbajdžana in prikazuje aretirane nekdanje voditelje odcepljene vlade Gorskega Karabaha.

Izkazalo se je tudi, da je bil na omrežju X prejšnji teden objavljen prirejen dokument, ki nakazuje, da je Joe Biden dal 8 milijard dolarjev pomoči Izraelu. V resnici je šlo za urejeno različico julijskega memoranduma ameriškega predsednika, v katerem je napovedal 400 milijonov dolarjev pomoči Ukrajini. Bela hiša je za NBC sicer tudi potrdila, da je dokument lažen. 

Na omrežju X je bil objavljen tudi videoposnetek, na katerem se Hamas zahvaljuje Ukrajini za prodajo orožja, ki ga namerava uporabiti proti Izraelu. Profil naj bi bil povezan z rusko skupino plačancev Wagner. Posnetek je imel več kot 300 tisoč ogledov, na svojih profilih pa so ga delili tudi pripadniki skrajne desnice v ZDA.

Februarja je sicer generalni inšpektor Pentagona poročal, da do danes ni bilo nobenih dokazov o preusmerjanju orožja in pomoči Ukrajini tretjim osebam, medtem ko je ukrajinska obveščevalna služba ta teden obtožila Rusijo, da je »trofejno« zahodno orožje, zaseženo z bojišč v Ukrajini, posredovala Hamasu za spodkopavanje podporo Kijevu. Eliot Higgins, ustanovitelj preiskovalne hiše Bellingcat, je prav tako označil ponarejen videoposnetek, ki naj bi bil iz BBC-ja in naj bi vseboval Bellingcatovo preiskavo, ki prikazuje Ukrajino tihotapljenje orožja Hamasu. Dejal je, da so ga spodbujali ruski uporabniki družbenih omrežij, vendar je dodal, da še ni jasno, če gre za kampanjo dezinformacij s strani ruske vlade. 

Včeraj so po družbenih omrežjih prav tako zaokrožila tudi lažna poročila o evakuaciji ameriškega veleposlaništva v Bejrutu. Veleposlaništvo se je nato hitro odzvalo ter sporočilo, da »Ameriško veleposlaništvo v Bejrutu ni bilo evakuirano in je odprto ter deluje normalno. Poročila, ki trdijo drugače, so lažna«. 

Kaj pa druge platforme?

Platforma TikTok je prav tako problematična kot X, je za ABC News povedala Kolina Koltai, raziskovalka pri preiskovalnem kolektivu Bellingcat. Kot še pojasnjuje, novejše platforme še vedno iščejo svojo oporo v globalnem informacijskem ekosistemu, čeprav morda še niso tarče obsežnih dezinformacijskih kampanj. Meta's Threads, na primer, postaja vse bolj priljubljena med uporabniki, ki bežijo od omrežja X, vendar je podjetje doslej poskušalo zmanjšati poudarek na političnih novicah v korist bolj »prijaznih« tem.

»Eden od razlogov, zakaj ne slišite veliko o Facebooku, je ta, da imajo nekaj, kar se imenuje degradacije,« je dejal Alexis Crews, zaposlen na Inštitutu Integrity, ki je do letošnje pomladi delal pri Meti. Če je nekaj označeno kot dezinformacija, bo sistem to posredoval neodvisnim preverjevalcem dejstev v oceno. Crews je še opozoril, da če bo Meta – ki že znižuje stroške in odpušča na tisoče delavcev – ukinila svoj program preverjanja dejstev, bi lahko dezinformacije ponovno preplavile njene platforme. 

Zaskrbljenost glede dezinformacij narašča, platforme zaenkrat ostajajo brez globalnih moderatorjev

V središču naraščajoče zaskrbljenosti zaradi lažnih novic, povezanih s konfliktom med Izraelom in Hamasom, se je Elon Musk, lastnik X in samooklicani »absolutist svobode govora«, soočil z resnimi obtožbami širjenja teorij zarote in antisemitizma na platformi, a ta to zanika. Že od prevzema in preimenovanja omrežja je Musk sicer razpustil Svet za zaupanje in varnost platforme, ki je bil pristojen za obravnavo globalnega moderiranja vsebin ter sovražnega govora in nadlegovanja. Družba je dejala, da ima načrte za reorganizacijo te ekipe, vendar so ti nejasni. 

Evropska komisija je v torek poslala pismo Musku, v katerem ga je opozorila na dezinformacije na omrežju X glede napada Hamasa na Izrael, vključno z lažnimi novicami in ponarejenimi fotografijami. 

»Podjetja za platforme družbenih medijev, kot sta Meta in X, imajo jasne odgovornosti v skladu z mednarodnimi standardi človekovih pravic, kot so vodilna načela ZN o podjetništvu in človekovih pravicah, te odgovornosti pa so v času kriza in konflikt,« je jasen Pat de Brún, namestnik direktorja pri Amnesty Tech. Dodaja, da so podjetja družbenih medijev odgovorna za prepoznavanje in učinkovito odzivanje na tveganja ter sprejemanje učinkovitih ukrepov za omejevanje širjenja škodljive vsebine – katere širitev lahko povzroči zlorabe človekovih pravic. 

družbena omrežja dezinformacije lažni posnetki Hamas in Izrael