Prometna os od mejnega prehoda z Avstrijo (Vič) skozi Dravograd in Radlje ob Dravi je glavna prometna povezava koroške regije z Mariborom. Dnevno jo prevozi več tisoč osebnih in tovornih vozil, dodatna težava pa je, da po lanski avgustovski ujmi trenutno ni prevozna vzporedna državna cesta med Dravogradom in Trbonjami, saj zaradi plazu cestišče sanirajo, dela pa naj bi bila končana predvidoma do konca maja. Prometni policisti celjske policijske uprave pa opozarjajo, da se je na omenjenem odseku koroške regije prometna varnost v zadnjih mesecih izrazito poslabšala, saj se je v zadnjega pol leta med Vičem in Mariborom zgodilo kar 49 prometnih nesreč, štiri od teh so se končale tragično.

Po nasprotnem voznem pasu v smrt

Samo letos so obravnavali že dve. Nazadnje se je smrtna prometna nesreča zgodila 21. februarja na Muti, ko je voznica, ki je vozila iz smeri Radelj ob Dravi proti Dravogradu v blagem desnem ovinku zapeljala na nasprotni vozni pas in čelno trčila v voznika tovornega vozila, ki je pravilno pripeljal naproti. Trčenje je bilo tako silovito, da je voznica na kraju umrla. Le štirinajst dni pred tem, 7. februarja, se je huda prometna nesreča zgodila na območju Ožbalta. Voznik osebnega vozila, ki je vozil kot prvi v koloni iz smeri Maribora proti Radljam, je iz neznanega vzroka zapeljal na nasprotno smerno vozišče in trčil v tovorno vozilo, ki je pravilno pripeljalo nasproti. Vozilo povzročitelja je nato odbilo še v dve drugi vozili. Povzročitelj se je v trčenju hudo poškodoval, teden dni kasneje pa so iz UKC Maribor sporočili, da je 75-letnik zaradi posledic nesreče umrl. Oktobra lani je v prometni nesreči v naselju Sveti Boštjan v občini Dravograd umrl 38-letni motorist, ki je med vožnjo od Dravograda proti Radljam ob Dravi nepravilno prehiteval in čelno trčil v nasproti vozeč avtomobil. Še ena nesreča se je decembra lani zgodila zunaj naselja Sele Vrhe na območju Slovenj Gradca. Povzročil jo je 37-letni voznik, ki v desnem nepreglednem ovinku ni prilagodil hitrosti vožnje, zato je trčil v 47-letnega voznika kombiniranega vozila, ki se mu je umikal, a trčenja ni mogel preprečiti. V nesreči pa je umrl 33-letni sopotnik v vozilu povzročitelja.

Ne represija, ozaveščanje

»Toliko prometnih nesreč je za nas alarm, da je treba nekaj narediti. Od omenjenih štirih tragičnih prometnih nesreč so se kar tri zgodile zaradi vožnje po levi strani, ena pa zaradi nepravilnega prehitevanja,« opozarja vodja odseka za cestni promet v sektorju uniformirane policije PU Celje Elvis A. Herbaj. Kot je dejal, zato policisti na tej prometni cesti že izvajajo poostreni nadzor, ta pa se bo nadaljeval tudi v prihodnjih tednih. »Vendar pa naše aktivnosti niso usmerjene samo v represijo in kaznovanje, zato da zgolj polnimo državni proračun, kot pogosto slišimo. Nasprotno. Voznike bomo poskušali opozarjati, naj ravnajo odgovorno in se zavedajo, da lahko za lastno varnost in varnost preostalih udeležencev največ naredijo sami. Ta cesta ne omogoča velikih hitrosti, na njej je tudi še kar nekaj delovišč zaradi lanske poplave,« pravi Herbaj. Obenem pa opozarja, da bodo policisti pozorni na različne kršitve, zlasti vožnjo po levi strani, in psihofizično stanje voznikov, saj mnogi še vedno prepogosto uživajo alkohol, prepovedane droge, zelo problematična pa so tudi zdravila, ki jih jemljejo nekateri vozniki zaradi bolezenskih stanj. »Tudi starost voznikov se zvišuje. Seveda pa še vedno opažamo tudi uporabo mobilnega telefona med vožnjo, prav tako nekateri ne uporabljajo varnostnega pasu,« opozarja na najpogostejše kršitve, ki jih zaznajo policisti. Po njegovem mnenju pa na slabšo prometno varnost vpliva tudi cestna infrastruktura. »Večina prometnih nesreč se zgodi na odsekih s slabšo vozno površino. Domačini pa, kljub temu da poznajo razmere, pogosto ne spoštujejo cestnoprometnih pravil,« še pravi Herbaj.